Svetovni dan socialne pravičnosti
sreda, 20. 2. 201920. februar je svetovni dan socialne pravičnosti, s katerim je želela Generalna skupščina Združenih narodov povečati zavedanje o problemih revščine, neenakosti med spoloma in socialne izključenosti. Pri tem je izhajala iz postulata, da imamo ljudje določene osnovne pravice, ki naj nam bi jih zagotavljalo okolje, v katerem živimo.
Kakšna je vloga kulture v sociološkem pomenu?
Kultura je lahko vrednostna označba vedênja, je sinonim za družbo v celoti, je družbeni podsistem in avtonomna sfera, ki nastopa kot nasprotje neokrnjeni naravi oz. nezavedanju samega sebe – kar je temeljna razlikovalna točka človeka od živali.
In kakšen je odnos do teh vrednot v Sloveniji?
Verjetno bi sleherni posameznik v naši državi imel na to vprašanje svoj odgovor. Dejstvo, da pri nas doživljamo turbulentne razmere, ki vplivajo na kakovost življenja, dokazujejo vse pogostejši »štrajki« na različnih področjih.
Verjetno bi se nas večina strinjala, da na gornjih treh točkah, ki zajemajo pojem socialne pravičnosti, še kako šepamo ali za opredeljevanje do njih vsaj nimamo enakih kriterijev. Na eni strani ljudje za nekaj sto evrov izgubijo streho nad glavo, drugim pa se odpisujejo milijonski dolgovi; nekaterim socialno ogroženim se deli star riž, drugim pa eko biološka prehrana; mediji nekoga linčajo, drugega pa vzamejo pod peruti in ga povzdigujejo v nebo, saj še vedno velja stara parola: če nisi naš, si naš sovražnik in zate ni prostora v naši družbi.
Ali smo za to glasovali na plebiscitu decembra 1990?
Verjamem, da ne, še manj pa smo si želeli, da nas stare politične sile peljejo tja, od koder smo prišli …
Od Avsenikove »Slovenija, od kod lepote tvoje?« vedno bolj prihajamo na tisto od Skakafcev »To so igre brez meja …«