»Spoštljiv odnos do hrane je izzvenel«

Evropski parlament in Svet Evropske unije sta leto 2015 razglasila za Evropsko leto za razvoj, pod sloganom “Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost” pa so si institucije Evropske unije za cilj, ki se nadaljuje, zadale zmanjšanje in postopno izkoreninjenje revščine, ki pesti kar tretjino svetovnega prebivalstva, zaradi lakote pa dnevno umre več tisoč ljudi.

Humanitarna pomoč je zgolj obliž na rano, rešitev revščine in z njo povezane lakote pa je v odpravljanju vzrokov. Potrebno je zagotoviti ekonomski in družbeni trajnostni razvoj, zmotno pa je misliti, da lahko lakoto v Afriki rešimo v EU. Rešitev za vsak problem, tudi vojno, je tam, kjer je izvor. Nekontrolirane migracije, ki smo jim priča, niso rešitev ne za Evropejce in ne za migrante. Še vedno od gospodarske krize opešana EU ne more, tako iz finančnega kot tudi iz prostorskega vidika, poskrbeti za vse, ki si želijo v Evropo. Denar ne raste na drevesu, hrano pa je tudi v Evropi potrebno pridelati in kupiti. Se pa strinjam, da bi morali kitajski pregovor »Daj človeku ribo, nahranil ga boš za en dan. Nauči ga loviti ribe, prehranil ga boš za vse življenje,« privzgojiti tudi sodobnemu človeku v razvitem svetu. Spoštljiv odnos do hrane je izzvenel, v Sloveniji zavržemo 150 tisoč ton hrane, približno 72 kilogramov na prebivalca, po nekaterih podatkih še 10 kilogramov več, na svetovni ravni pa kar 1,3 milijarde ton hrane na leto.

To številko bi lahko zmanjšali brez večjega napora, hkrati pa bi naredili tudi nekaj dobrega za okolje. Premišljeni nakupi, predvsem glede hitro pokvarljivih živil, načrtovanje obrokov in kuhanje manjših količin hrane so korak v pravo smer. Pomagamo si lahko tudi z nakupovalnim seznamom, izdelkov v akciji pa ne kupujmo samo zato, ker so v akciji, saj na takšen način v resnici ne varčujemo. Nasprotno, raziskava Evropske komisije je pokazala, da na tak način vržemo stran 250 evrov na leto. K tej številki pa prištejmo še stroške vseh smoothijev, ki smo jih kupili na poti v službo in vseh instant juh po katerih posegamo med malico. V kolikor bi iz ostankov sadja in zelenjave, ki največkrat romajo v koš za smeti, pripravili sadne sokove ali skuhali enolončnice, bi prav gotovo privarčevali nekaj deset evrov letno. 

Po ocenah strokovnjakov bi lahko zmanjšali količino odpadkov za trikrat, zato Evropska komisija skuša z akcijo »Stop Food Waste« spodbuditi k odgovornejšem ravnanju z živili, evropska zakonodaja pa je osredotočena na področje recikliranja in ponovne uporabe. K prekomerni količini odpadkov pa mnogo pripomorejo tudi bolnišnice, šole in drugi javni zavodi, ki naročajo več hrane kot je porabijo. O tem je v prejšnjem mandatu že razpravljal Evropski parlament, sprejeta resolucija pa predvideva preventivne akcije za ozaveščanje javnosti o zmanjšanju količine zavržene hrane. Cilj pa je mogoče doseči zgolj z dodatnim izobraževanjem. Za razvijanje spoštljivega odnosa do hrane ni nikoli prezgodaj. Kot učimo otroke, da se hrana ne meče po tleh, jih moramo naučiti tudi kako se hrana pridela, skuha, shranjuje in porabi.