»Slovenskemu turizmu manjka samozavest«

Kot nadomestna članica odbora za promet in turizem pozdravljam predlog resolucije Evropskega parlamenta o razglasitvi evropskega leta turizma, da bi spodbujali raznolikost evropskega turizma in izboljšali prepoznavnost različnih akterjev v tem sektorju. Evropsko leto se organizira na posebne teme, zato gre predlog resolucije tudi v smer, da bi se spodbudilo razpravo in dialog na evropski in nacionalni ravni. Turistični sektor ustvarja več kot 10 % BDP Evropske unije in zaposluje skoraj 10 milijonov ljudi v približno 1,8 milijona podjetjih, tržni delež Evrope pa je približno 52 %. Stopnja brezposelnosti v sredozemskih državah je izredno visoka, zlasti med mladimi, in ker je potrebno okrepiti konkurenčnost evropskega turizma, je sprejem predlagane resolucije nujen.

Slovenci radi potujemo, vendar prevladujejo krajša potovanja, najpogosteje po Sloveniji, poleti pa se največ Slovencev, skoraj polovica, odloči za oddih na hrvaški obali. K temu pripomore predvsem poznavanje okolja, jezika, hrane in kulture. Za potovanja na oddaljene destinacije se redkeje odločamo, zaradi stroškov, strahu pred letenjem, nepoznavanja običajev, poleg strahu pred eksotičnimi virusi pa prevladuje tudi strah pred vse pogostejšimi terorističnimi napadi.

Večji del dopustnikov preživi dopust na morju, starejša populacija pa rada zaide tudi v gore in v zdravilišča, s katerimi je Slovenija zelo bogata, turistična ponudba pa pestra. Vendar pa pri odločitvi botruje predvsem finančna zmožnost. Nekaj sto evrov nanesejo že prenočišče, prevoz, hrana in kakšen priboljšek, dodatne aktivnosti pa še poglobijo rez v denarnico. Večina Slovencev zato načrtuje dopust v lastni režiji. Namesto hotelov prevladuje najem apartmajev, nekateri se odločijo za kamp, od gospodarske krize dalje pa so se navade trošenja bistveno spremenile. Poraba je bolj premišljena, razvajanja pa redkejša.

Čeprav je za večino prva asociacija na besedo turizem dopust, je turizem v resnici veliko več. Turizem je eden pomembnejših sektorjev gospodarstva, v Evropski uniji kot je že bilo omenjeno ustvarja več kot 10% BDP. Z rastjo ne narašča zgolj pestrost ponudbe, ampak nastajajo tudi nova delovna mesta, ki so dandanes še tako potrebna.

V 25. letih samostojne države je slovenski turizem napredoval, v zadnjem letu pa celo zabeležil nadpovprečno rast. Rekordno število nočitev in preko 2 milijardi prihodka pa se ni zgodilo ne po naključju in ne čez noč. Pestra turistična ponudba, moderni hoteli ter urejene plaže in gorske poti so sad trdega dela. Uresničitev ciljev pa je bila mogoča zgolj po zaslugi velikega finančnega vložka, sofinanciranega tudi iz evropskih sredstev. Kljub vsem lepotam, ki jih premore Slovenija pa k večjemu številu turistov pripomore predvsem promocija, kjer še obstaja manevrski prostor za izboljšave. Kulturna dediščina, ki v tujini predstavlja 40 % vsega turizma, je tudi slovenski adut. Dodaten potencial ponujajo narava, tradicionalna kultura, narečja ter njihova dediščina, domača in umetnostna obrt ter lokalni festivali. V razpravah na Odboru za promet in turizem v Evropskem parlamentu včasih dobim občutek, da slovenskemu turizmu manjka zgolj samozavest. Imamo kaj pokazati in opravičeno smo lahko ponosni na našo državo in na našo identiteto, ki se prepleta tudi v kulturni dediščini.

Turiste, domače in tuje lahko pritegnemo z uspešnim marketingom, da se bodo pa vračali pa je nujno, da za ceno, ki jo plačajo, dobijo temu primerno kvaliteto. V zadnjem času pomemben korak v turizmu predstavlja zeleni turizem, med katerega lahko prištejemo tudi kolesarski turizem, ki doživlja svoj razvoj tudi na Slovenskem, nikakor pa ne smemo pozabiti na boljšo turistično ponudbo za invalide, ki predstavljajo kar 16 % evropskega prebivalstva, s staranjem prebivalstva pa bo ta odstotek še povišal.

Zastavljen cilj “Evropa brez ovir” je možno uresničiti  s pospešenim ustvarjanjem okolja, ki bo invalidom omogočal dostojno in samostojno življenje in prav je, da se tudi Slovenija, ki ima izjemne naravne danosti, pridruži tem pozivom Evropske unije. Dobrih praks se lahko učimo od kolegov iz drugih držav članic, za spodbujanje in razvoj prometa in turizma pa obstajajo tudi številna evropska sredstva.

Pregovor Lao Ce-a se glasi: “Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim korakom.” Slovenski turizem je prve korake že naredil, tudi prve milje, z inovativnim pristopom pa lahko naredimo še veliko več. Je pa razvoj turizma prav gotovo maraton in ne šprint na 100 metrov.