Reševalne službe in Evropska unija

Da bi izboljšali in olajšali dostopnost reševalnih služb v vseh članicah Evropske unije je bila že leta 1991 uvedena številka 112 za klic v sili, vendar le kot dopolnilo nacionalnim številkam. Za hitrejše ukrepanje reševalnih služb pa je nujno, da je klic na številko 112 brezplačen, to države članice zagotavljajo od leta 1998 in pa iz sledljivost klica, zato so telefonski in mobilni operaterji od leta 2003 dalje dolžni reševalnim službam zagotavljati podatke o lokaciji klica, od naslednjega leta pa bodo tudi vsi novi avtomobili opremljeni s sistemom avtomatskega e-klica na pomoč kar je Slovenija že vpeljala kot prva v Evropi. V primeru hude nesreče, kadar voznik in potniki ne bodo mogli poklicati pomoči, bo najbližji center za pomoč avtomatsko seznanjen z lokacijo nesreče. S pomočjo e-klica naj bi se število smrtnih žrtev zmanjšalo za 10 %.

Kot nadomestna članica Odbora za promet in turizem v Evropskem parlamentu sem še toliko bolj seznanjena s številom nesreč na evropskih cestah, kjer v povprečju dnevno izgubi življenje 75 ljudi. Leta 2015 je bilo kar 26.000 smrtnih žrtev, 135.000 ljudi pa je bilo težje poškodovanih. Mnogi med njimi pa so preživeli prav zaradi hitrega urgiranja reševalnih služb. Potreba po nujni zdravniški pomoči pa ni izjema niti na dopustovanju. Nesreče v gorah in na morju se dogajajo vsakodnevno, še bolj pogosti pa so klici na policijo.

Evropski dan številke 112, ki ga obeležujemo 11. februarja podpiram, saj je vsako dodatno ozaveščanje o razširjenosti omenjene številke več kot dobrodošlo. Državljani in državljanke EU in turisti, ki obiščejo Evropo morajo biti seznanjeni, da jim številka 112 kjerkoli v EU pa tudi v Makedoniji, na Kosovem, Islandiji, Švici in drugod omogoča vzpostavitev stika z nujno medicinsko pomočjo, gasilci, nujno veterinarsko pomočjo, z gorskimi in jamarskimi reševalci ter s policijo. Tudi v ZDA se klic na številko 112 avtomatsko preusmeri na številko 911 za klic v sili. Z učinkovitim seznanjanjem lahko preprečimo tudi do 5000 smrti na leto.

Ker vedno obstaja prostor za izboljšave, evropski poslanci vseskozi pozivamo Evropsko komisijo, da pripravi akcijski načrt in ukrepe, ki bodo uporabo številke 112 še izboljšali. Tako je Direktiva Evropske unije, ki je med drugimi določila, da so klici na številko 112 brezplačni, z mobilnega telefona pa je klic v sili mogoč tudi kadar ni signala in brez stanja na računu, priporočala tudi uporabo novih, naprednejših tehnologij za ljudi s posebnimi potrebami. Vzpostavil se je sistem WAP112 za gluhe in naglušne, na številko 112 pa je možno poslati tudi sms sporočilo. Evropska komisija države članice spodbuja preko projektov, izvajajo pa se tudi izobraževanja v šolah, kjer že učence podučijo, da je zloraba klica na 112 kazniva, da pa je pri opravičenem klicu na številko 112 potrebno povedati kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje in kdaj se je zgodilo, kakšne so poškodbe in navesti okoliščine nesreče.

Enotno evropsko številko za klic v sili podpiram kot državljanka in kot evropska poslanka, saj pri reševanju pogosto odločajo sekunde. V Sloveniji smo imeli do 1. januarja 1997 kar tri številke za klic v sili: 92 za klic na policijo, 93 za gasilce in 94 za reševalce. V šoku, strahu in bolečini so bile tri različne, vendar med seboj podobne številke, neustrezne, prepričana pa sem, da so se klicatelji nemalokrat tudi zmedli in poklicali na napačno številko. Slovenija je tako uvedla številko 112 druga v Evropi, takoj za Švedsko, za večjo prepoznavnost številke pa je bilo izvedeno močno oglaševanje in čeprav imamo dve številki: 113 je interventna številka za policijo in 112 za ostalo pomoč, je poznavanje obeh številk med Slovenci na dokaj visoki ravni. Žal pa je generalno gledano poznavanje številke 112 pod nivojem. Podatki »Evropskega združenja Klica v sili« kažejo, da 74 % Evropejcev ne pozna številke 112, tudi večina Slovencev ne ve, da je številka 112 enotna po vsej EU, na nizki ravni pa je tudi poznavanje osnovnih načinov oživljanja, zato je na vseh državah članicah, da nadaljujejo s promocijo enotne številke za klic v sili s katero je EU začrtala nekaj res pozitivnega, vseskozi pa si je potrebno tudi prizadevati, da postane številka 112 tudi bolj večjezična, merila glede natančnosti in zanesljivosti v zvezi z lokacijo klicatelja pa morajo biti natančnejša in bolj striktno določena.

Kolumna je bila prvotno objavljena v Tedniku Demokracija, 9. 2. 2017.

 
Poslanska vprašanja
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti? Preverite, vprašajte, predlagajte.