Zadnjih 25. letih se je število prebivalstva povečalo za 2 milijardi in naraslo na 7.25 milijard, predvsem na račun rasti prebivalstva v državah tretjega sveta, država z največjim številom prebivalstva ostaja Kitajska, sledi ji Indija, tej pa Evropska unija z nekaj več kot 500 milijonov prebivalcev. V kolikor se osredotočim na območje Evrope, se soočamo s staranjem prebivalstva, konkretno v Sloveniji pa dodatno tudi z odhodom mladih v tujino. Na minimalno, komaj 3 % rast prebivalstva v Evropi vpliva stopnja rodnosti, ki je padla pod 2.1 otroka na žensko, v zadnjem desetletju pa je k temu pripomoglo tudi gospodarsko stanje in brezposelnost.
Utopično je pričakovati, da se bo starostna shema prebivalstva bistveno spremenila, če ne bomo vlagali v mlade, ki se, zaradi negotove prihodnosti, kasneje odločajo za ustvarjanje družine. Ohraniti aktivno prebivalstvo je poleg ustvarjanja pogojev za gospodarsko rast največji izziv s katerim se mora Evropska unija soočiti. Rešitev pa ni v nekontroliranem priseljevanju in migracijah, ki so preplavile Evropo. Evropska unija se je v prvi vrsti dolžna vrniti h krščanski tradiciji na temelju katere je nastala. Zgolj s postavitvijo človeka v središče dogajanja in z zavarovanjem družine kot osnovne celice družbe, bomo mladim dali zgled in pogoje, da se odločijo za naraščaj.
Po statističnih podatkih je v Sloveniji preko 300 tisoč mladih, starih do 29 let, njihovo zaupanje v družbene sisteme pa je na najnižji točki do sedaj. Mladi izgubljajo zaupanje v državne organe, politiki pa jih zaupa zgolj zanemarljiv delež. K temu botruje predvsem slab finančni položaj mladih, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, bivanje pri starših se podaljšuje, s samostojnim življenjem pa v večini primerov nastopijo šele po 30. letu starosti.
Ker vlada v začetku gospodarske krize ni sprejela dodatnih ukrepov, zgolj s socialnimi transferji pa ni moč rešiti situacije, mladi odhajajo v tujino. Slovenijo je v zadnjem času zapustilo že 15 tisoč mladih izobraženih kadrov. Vlada ni sposobna izkoristiti potenciala mladih, še več: celo izključuje jih iz procesov odločanja. Namesto, da bi težili k temu, da bi »beg možganov« nadomestili s »kroženjem možganov,« se dopušča, da je odseljevanje mladih celo v porastu. Brez korenitih sprememb in brez odgovorne vlade z znanjem in vizijo se bo trend nadaljeval, negativne posledice bo še naprej nosila Slovenija, tuje države pa bodo dobile kader z znanjem več jezikov in visoko izobrazbo, z dodatno prednostjo, da v njihovo izobraževanje niso potrebovali vložiti niti evra.
Obeležitev svetovnega dneva prebivalstva je namenjen ozaveščanju o trendih in problematikah, ki se nanašajo na prebivalstvo na svetovni ravni, s poudarkom na rodnosti. Moramo pa spregovoriti tudi o kvaliteti življenja. Tehnološki in gospodarski napredek sta potrebe človeka dvignila na višjo raven, še vedno pa sta primarni želji in potrebi posameznika zdravje in dostojno življenje. To doseči pa ni moč brez stabilizacije po gospodarski krizi, ki pa nikakor ne sme biti vrhunec politike! V poslanski skupini Evropske ljudske stranke smo prepričani, da je stabilizacija Evrope začetek, sedaj pa je nujno, da se končno osredotočimo na rast in nova delovna mesta. Eden izmed načinov je tudi v sklepanju trgovinskih sporazumov. Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo oziroma TTIP ponuja stari celini priložnost za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Marsikateri pomisleki in medijska zavajanja so neupravičena. Sporazum ni tajen, tajna so pogajanja, prepričana pa sem, da se strogi zakoni EU, ki varujejo življenje in zdravje ljudi, okolje in potrošnike, zaradi TTIP ne bodo spremenili. Tudi do privatizacije vode in javnih služb kot nekateri strašijo ne bo prišlo, saj je to v rokah nacionalnih vlad in ne omenjenega sporazuma. V kolikor bi v procesu pogajanja ocenila, da bi sporazum utegnil znižati visoke evropske standarde, sporazuma ne bi podprla. Poudarjam pa, da je EU sklenila že 34 sporazumov, z nobenim sporazumom doslej pa ni znižala okoljskih ali drugih standardov.
Zadovoljstva državljanov pa ne bomo dvignili brez uspešno izpeljanih reform s katerimi bi si politika povrnila zaupanje državljanov in državljank. Potrebujemo odločno politiko, ki ne tišči glave v pesek, tudi v tako občutljivih temah kot je migrantska kriza, zaradi katere se je EU, ki je nastala, da bi ljudem zagotovili mir, blaginjo in spoštovanje človekovih pravic, ponovno znašla na prelomnici. Zagovarjam solidarnost, vendar ne na račun varnosti, zato vidim rešitev demografskega izziva tudi v tem, da se EU dosledno drži svoje primarne naloge in državljanom zagotovi varnost na vseh ravneh in pred vsemi oblikami terorja. Pri stališču, da potrebujemo več in ne manj Evrope, ostajam! Izid referenduma kjer so Britanci s pičlo večino izglasovali izstop Velike Britanije iz EU je opozorilo tako Britancem kot EU. Potrebujemo enoten odziv, ki ne sme biti obtožujoči, s kazanjem prsta na druge, temveč mora biti konstruktiven in zazrt v prihodnost. Izid referenduma je zmaga za populiste, za Veliko Britanijo in za Evropsko unijo pa je »brexit« poraz, saj je lahko le močna in povezana Evropska unija kos vsem izzivom, ki nas čakajo v prihodnosti.
Idilične družbe v kateri bomo vsi zadovoljni, res ne moremo doseči, da pa se ne da nič narediti pa je skrajno pesimistično in pa tudi neresnično. Zamislite si kakšen bi bil svet, če bi npr. Thomas Alva Edison rekel, da je izum žarnice nemogoč? Prihodnosti EU pa ni moč graditi brez mladih. »Pobude mladih so toliko vredne kot izkušnje starih!,« je zapisal neznan avtor, sama pa dodajam, da je naložba v mlade, naložba v prihodnost!
Kolumna je bila prvotno objavljena v tedniku Demokracija 14. julija.