Pravna stroka in Milan Brglez

Te dni nas dominantni mediji bombardirajo z naslednjimi sporočili: »Pravna stroka večinsko podpira odločitev Milana Brgleza, da ni razpisal roka za zbiranje podpisov za referendum.« »Dobro je, da se je Milan Brglez  tako odločil in prevzel odgovornost za svojo odločitev.« »Odločilo bo Ustavno sodišče, da dobimo sodno prakso.« Pa pojdimo po vrsti.

»Pravna stroka večinsko podpira odločitev Milana Brgleza, da ni razpisal roka za zbiranje podpisov za referendum.«

Mediji ob tem podajajo izjave petih pravnikov, od katerih štirje hvalijo odločitev Milana Brgleza, eden pa ji nasprotuje. Kakšna medijska in Brglezova prevara. Pet bolj ali manj znanih pravnikov pač ne predstavlja večine pravnih strokovnjakov. V Sloveniji imamo kakšnih 150 univerzitetnih učiteljev prava na vseh pravnih fakultetah in dva ali tri ducate bivših ustavnih sodnikov ter seveda nekaj tisoč diplomantov pravnih fakultet. Pet pravnikov torej v nobenem pogledu ne predstavlja večine pravnih strokovnjakov. Se še spomnite odločanja o odvzemu poslanskega mandata Janezu Janši? Pet pravnih strokovnjakov je Milanu Brglezu svetovalo, da je ustavno in zakonsko Janezu Janši mogoče odvzeti poslanski mandat. In to se je tudi zgodilo. Tudi takrat je bilo v medijih govora o tem, da je pravna stroka enotna, da mora Janez Janša poslanski mandat izgubiti. Kaj pa se je zgodilo na Ustavnem sodišču? Vseh devet ustavnih sodnikov je reklo ne omenjenim pravnim strokovnjakom. Toliko torej o enotnem mnenju pravne stroke.

Ko sem danes iz državnega zbora peš odšel do Radia Slovenija, v oddajo Studio ob 17h, sem po poti ločeno srečal dva bivša ustavna sodnika. Oba sta bila zgrožena nad odločitvijo Milana Brgleza in prepričana sta, da bo njegova odločitev o ne razpisu roka za zbiranje podpisov za referendume na Ustavnem sodišču padla. V hotelu nasproti Radia Slovenija pa sem srečal univerzitetnega profesorja na eni od pravnih fakultet, ki je bil prav tako mnenja, da bo odločitev Milana Brgleza na Ustavnem sodišču padla. Nimam dovoljenja za objavo njunih imen, zato ju ne navajam. Tudi sicer poznate star ljudski rek: »Dva pravnika imata tri različna pravna mnenja.« Nobenega problema torej ni, da sta si tako Milan Brglez kot Borut Pahor našla skupino pravnikov, ki so njuno odločitev podprli. Sam vam kadarkoli sestavim skupino bivših ustavnih sodnikov ali profesorjev na pravnih fakultetah, ki bodo enoglasno zatrdili, da je odločitev Milana Brgleza napačna. Toliko torej o pravni stroki.

»Dobro je, da se je Milan Brglez  tako odločil in prevzel odgovornost za svojo odločitev.«

Ja pa ja. Milan Brglez ni in ne bo prevzel nobene odgovornosti za svojo odločitev. To je tudi jasno povedal. Le dobro ga je treba poslušati. O usodi predsednika državnega zbora odloča 46 koalicijskih glasov, je povedal. Če bo njegova odločitev na Ustavnem sodišču padla, torej ne bo odstopil in odšel iz političnega prizorišča, temveč bo odločitev o svoji usodi prepustil koalicijski večini. Poslancem svoje lastne stranke SMC ter poslancem SD in DESUS. Jasno je, da ga njegovi ne bodo rušili, tisti iz SD in DESUS pa bodo najverjetneje zaradi koalicijskega miru tiho. Milan Brglez, ki sam očitno nima toliko moralne odgovornosti, da bi v primeru zavrnitve svojih odločitev s strani Ustavnega sodišča odstopil sam, bo tako verjetno tudi v tem primeru ostal predsednik državnega zbora. Toliko torej o prevzemanju odgovornosti Milana Brgleza.

»Odločilo bo Ustavno sodišče, da dobimo sodno prakso.«

To je seveda vprašanje, ali bo Ustavno sodišče o tem sploh odločalo. Če sindikat delavcev migrantov ne bo pravočasno vložil zahteve za ustavno presojo in če ta ne bo dovolj dobro utemeljena, odločitve Ustavnega sodišča sploh ne bo. V opoziciji, ali vsaj v njenem resnejšem delu, bomo morali proučiti ali lahko v tem primeru kako drugače pridemo do odločitve Ustavnega sodišča o tej zadevi. V primeru, da do odločitve Ustavnega sodišča ne pridemo, pa bomo legalizirali mini prvomajski udar Milana Brgleza.

Blog je bil prvotno objavljen tukaj.