Slovenija je zadnje čase dežela zgodb ter usod, ki so se nam zdele pred leti nemogoče za našo državo na sončni strani Alp. Režimski mediji poročajo le o nepomembnih temah, teme, ki pa bi morale skrbeti naše državljane, pa so premnogokrat potisnjene v ozadje oziroma se jim posveča premalo pozornosti in ne išče rešitev zanje.
V minulih dneh smo bili pretreseni ob novici, da je Center za socialno delo Velenje mladoletna otroka iztrgal iz varnega zavetja starih staršev ter ju na silo odpeljal v rejniško družino. Neznano kam. Kljub jasni zakonodaji na področju rejništva. Pojavlja se vprašanje strokovne usposobljenosti ob tako grobem in nepojasnjenem posegu v pravice otrok, obenem pa se pojavlja vprašanje otrokove koristi, ki zagotovo ni v grobi odtujitvi od starih staršev ob dejstvu, da sta bila fantka navezana nanju ter sta stara starša po smrti njune matere ves čas skrbela zanju.
Pod vprašajem je spoštovanje določb slovenske zakonodaje in tudi Konvencije o otrokovih pravicah (OZN). Po 1. odstavku 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo.
Na tem mestu se poraja temeljno vprašanje, kaj je bilo glavno vodilo CSD Velenje ob tako skrajni odločitvi namestitve mladoletnih fantkov v rejniško družino. Zaskrbljujoča je praksa CSD v Sloveniji in zato bo na tem področju potrebna temeljita prenova zakonodaje, tudi na področju odgovornosti javnih uslužbencev, ki odločajo o usodi najšibkejših ter najranljivejših članov družbe – otrok, za katere je še kako pomembno, da se jim zagotovi celovito pravno varstvo. Delavska zveza SDS zato pripravlja predloge za izboljšanje zakonodaje ter bo opozarjala in si prizadevala, da se predmetna zadeva na CSD Velenje razreši v najhitrejšem možnem času – v dobro mladoletnih fantkov in njunih starih staršev.