Mednarodni dan družin, ki ga praznujemo 15. maja, je odlična priložnost za javno ozaveščanje o pomenu družine, saj demografska, socialna in gospodarska situacija družini ni ravno naklonjena. Še več. Ob koncu leta smo bili volivci ponovno prisiljeni zavarovati pomen družine in zavrniti poskuse, ki bi vodili k njenemu razvrednotenju. Glasovala sem proti noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ker podpiram skupnost mame, očeta in otrok.
Družinske vrednote so temelj razvoja, družina pa osnovna celica družbe. Tega mnenja je bilo tudi Ustavno sodišče, ki je odobrilo referendum in skoraj 400 tisoč volivcev, ki so predlagatelju in zagovornikom zakonika dali jasno sporočilo: Otrok ni pravica! Otrok je dar! Je pa otrokova pravica imeti mamo in očeta!
Konvencija o otrokovih pravicah v središče postavlja interes, zaščito in pravice otrok, slehernega otroka pa je potrebno zaščititi pred vsemi oblikami nasilja, zlorab, zanemarjanja, krutega ravnanja in izkoriščanja. Žal obstajajo tudi družine, kjer vladata nasilje in alkohol in družine, kjer otrok ni deležen ljubezni, zato je na državi, da takšnega otroka zavaruje. Dolžnost države pa je tudi spodbujanje okolja naklonjenega družinam in njeni zaščiti.
Papež Frančišek je dejal: »Družina je kraj, kjer se naučimo ljubiti, je naravno središče človeškega življenja. /…/ Brez pretiravanja bi lahko rekli, da je družina gibalo sveta in zgodovine.« Družina je prav gotovo kraj zaupanja! V družini človek odkrije svoje dostojanstvo, oče in mati pa sta tista, ki imata primarno vlogo pri razvoju in zaščiti otroka. Vsi otroci žal nimajo te sreče, da bi živeli v varnem zavetju staršev! Vsako leto je v EU pogrešanih 250 tisoč otrok, nemalokrat se ugrabitev konča z umorom, iskanje pogrešanega otroka pa se pogosto ustavi na notranjih mejah. Zato sem podprla predlog AMBER Alert Europe, evropske mreže za opozarjanje o reševanju otrok in policijske mreže za pogrešane otroke, ki si prizadeva, da bi si države pomagale in si izmenjale informacije v kolikor otrok prečka notranjo mejo. To je potrebno storiti nemudoma, saj smrt ugrabljenega otroka nastopi v 76 % primerov v prvih treh urah po ugrabitvi.
Družina pa je predvsem prostor medsebojne ljubezni in sporazumevanja. Otroci se od očeta in matere učijo zgleda za življenje in prav je, da imata enakovredno vlogo pri vzgoji otrok. V preteklosti so bile matere predvsem gospodinje, danes pa ima marsikatera ženska zavidanja vredno kariero, zato je prisotnost očeta pri vzgoji otrok nepogrešljiva. Vse več moških uveljavlja pravico do očetovskega dopusta, pri porodu je prisotnost očeta v 25. letih narasla iz desetine na tri četrtine, zaradi manjšega števila porok se povečuje število priznanj očetovstva, žal pa narašča tudi število samohranilcev.
V mesecu marcu praznujemo materinski dan, mednarodni dan očetov, ki je še vedno neformalni praznik pa vsako tretjo nedeljo v juniju. Praznik izvira iz ZDA, obeležujemo ga pa tudi v Sloveniji, vendar preveč neopazno in številni odlični očetje ostajajo prezrti. K spodbujanju praznovanja bi poleg družine morale pripomoči predvsem šole in vrtci: kakor otroci izdelujejo risbice za mamice, bi jih lahko tudi za očete. Veliko vlogo pri ohranjanju tradicionalne družine pa ima cerkev. V knjigi Pregovorov piše: Modrost zida hišo, razumnost jo utrjuje (24:3). Razumevanje, sklepanje kompromisov in ljubezen med možem in ženo je tisto, kar otrokom nudi občutek pripadnosti in jim daje pozitiven vzor pri oblikovanju lastne družine.
Večkrat slišimo očitke, da so prazniki skomercializirani in da mirno praznovanje v krogu najbližjih zamenjuje lov na darila. Ponekod res, ampak tudi kako prikazati pomen in način praznovanja praznikov, sta v domeni staršev. Od njiju je odvisen odnos otrok do praznovanja. Zaradi tempa življenja lahko hitro pozabimo, da sta naš največji življenjski uspeh in naloga prav materinstvo in očetovstvo, zato spodbujam praznovanje tega privilegija, ki ni dan vsakomur.
Če se vrnem na decembrski referendum. Čeprav nisem glasovala o svojem otroku, sem glasovala v korist otrok, saj sem prepričana, da otrok potrebuje tako moški kot ženski lik. Kot stalna poročevalka za enakost spolov na Odboru za proračun ostro nasprotujem vsakršni diskriminaciji, tudi diskriminaciji na podlagi spolov, zato si prizadevam za enake priložnosti tako za moške kot za ženske. Večkrat sem že poudarila, da je enakost spolov dvosmerna in da zgolj politična podpora o tem ni dovolj. Potrebujemo finančno spodbudo, ki bo uresničila politično prioriteto o enakosti spolov, potrebujemo pa tudi iskreno zavest, da sta moški in ženska enakovredna. V otrokovem življenju sta prav gotovo enakovredna. Dobra mati ne more biti dober oče in dober oče ne more biti dobra mati.
Otrokom smo dolžni zagotoviti kakovostno otroštvo in jim dati tisto, kar najbolj potrebujejo: ljubezen in svoj čas. Otroci niso odraz materialnih dobrin, ampak so odraz naše vzgoje. Sem mati odraslega sina in prepričana sem, da si dobro opravil svojo starševsko vlogo, ko začneš upoštevati otrokove nasvete.
Kolumna je bila prvotno objavljena v Tedniku Demokracija.