Le še trije dnevi nas ločijo do referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, ki bo v primeru večinske odločitve za brexit, močno vplival tako na Veliko Britanijo kakor tudi na Evropsko unijo. To seveda ne bo sprememba na bolje, temveč na slabše. Predvsem Velika Britanija bo tista, ki bo utrpela veliko škodo. V zadnjih tednih in mesecih smo lahko slišali ogromno tehtnih in argumentiranih analiz in komentarjev, ki dokazujejo izjemno slabe učinke za Britance v primeru izstopa Velike Britanije iz Evropske unije: od velikega šoka za britansko gospodarstvo, ki bi za seboj potegnil ogromno izgubo delovnih mest, zmanjšanja standarda, do zmanjšanja varnosti državljanov te otoške države.
S strani pomembnih evropskih in svetovnih voditeljev smo slišali tudi veliko pozivov k obstanku v Evropski uniji. Slišali in brali smo pa lahko tudi veliko populističnih in demagoških napovedi s strani skrajno levih in skrajno desnih politikov, ki si seveda močno želijo razpada Evropske unije in propada evropske ideje. Podprli so jih tisti svetovni voditelji, ki so z Evropsko unijo v vse prej kot dobrih odnosih, kot je na primer ruski predsednik Putin. Ali bodo britanski državljani prisluhnili vsem argumentom, jih ovrednotili in glasovali za obstanek države v EU ter s tem za svetlejšo prihodnost, ali bodo nasedli populističnim puhlicam, zapustili evropsko integracijo ter stopili v negotovo prihodnost?
Evropska unija v zadnjem času zagotovo ni v najboljši kondiciji. Soočamo se z grožnjami novih terorističnih napadov, soočamo se z begunskimi oz. migrantskimi valovi, še vedno se spopadamo s posledicami finančne in gospodarske krize, ki jih najbolj občutijo mladi, ki se borijo z brezposelnostjo. Tudi dogodki v naši soseščini in krhka skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije nas lahko skrbita. Le kako se bomo najbolj učinkovito spopadli z vsemi temi izzivi, če ne ravno z enotno in združeno Evropo?
Kot je v enem izmed svojih govorov dejal znameniti ameriški predsednik Abraham Lincoln in pri tem citiral Sveto pismo: »Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati«. Le skupaj lahko naredimo Evropsko unijo boljšo. Res je, Unija ni popolna, ima tudi sama veliko hib in pomanjkljivosti, a vendarle je le združena Evropa garant miru, stabilnosti in napredka. To dokazuje že vse od konca druge svetovne vojne naprej.
Februarja letos je na vrhu Evropskega sveta po maratonskih pogajanjih prišlo do dobrega kompromisa o britanskih zahtevah, ki se bo začel uresničevati v primeru, da se v četrtek Britanci večinsko odločijo za obstanek v Evropski uniji. Z doseženim dogovorom, ki ne posega v temeljne pogodbe Unije, je Evropska unija zaprla usta kritikom, ki trdijo, da ni operativna pri najtežjih vprašanjih. Kljub doseženemu kompromisu, ki Veliki Britaniji v primeru obstanka daje poseben status v EU, ne smemo dovoliti, da bi Evropska unija postala samopostrežna trgovina, v kateri bi si države članice v voziček nalagale izdelke, ki jim dišijo, neprivlačne izdelke pa bi puščale na policah. S tem bi se namreč oddaljili od idejnih zamisli ustanovnih očetov, ki so si Evropsko unijo zamislili kot skupek držav članic, kjer si bo vsaka država članica prizadevala za večjo povezanost, ne pa za razdrobljenost. V primeru Evropske unije kot samopostrežne trgovine se lahko namreč dokaj hitro soočimo s plazom takšnih in drugačnih zahtev s strani držav članic, kar pa ne bi pomenilo nič dobrega.
Upam, da bodo britanski državljani premogli dovolj razuma in modrosti ter da ne bodo nasedli sladkim besedam populistov in se bodo odločili za obstanek Velike Britanije v Evropski uniji. Za močno Evropsko unijo in za svetlejšo prihodnost Velike Britanije.
Poudarek: Evropska unija ni popolna, ima tudi sama veliko hib in pomanjkljivosti, a vendarle je le združena Evropa garant miru, stabilnosti in napredka. To dokazuje že vse od konca druge svetovne vojne naprej.
Kolumna je bila prvotno objavljena v Primorskih novicah.



