V nadaljevanju objavljamo nekaj misli, ki jih je ob sprejemanju Zakona o zdravstveni dejavnosti zapisal dr. France Cukjati:
Oblast lahko v nedogled ponavlja, da zdravstvena dejavnost ni tržna dejavnost, a zdravstveni delavci se vedno in vse bolj obnašajo tržno. Zato medicinske sestre odhajajo na blagajno v Hofer, zdravniki pa v zasebno dejavnost ali v tujino. Tudi romunske sestre in zdravniki bodo prihajali v Slovenijo in nato naprej v bolj atraktivne države Zahoda, ker se obnašajo tržno.
Čakalne dobe se bodo še naprej podaljševale, dokler ne bo zmogljivost zdravstvene službe večja, kot so potrebe. Ker zmogljivost državne zdravstvene službe ne sledi potrebam, za kar je odgovorna oblast, se vse bolj odpira tržna niša za zasebno dejavnost. Oblast pa želi problem reševati tako, da prepoveduje zdravnikom »popoldansko« delo. S tem se bo zmogljivost celotne slovenske zdravstvene dejavnosti še bolj zmanjšala in čakalne dobe se bodo vse hitreje podaljševale, saj javni zavodi in ZZZS niso ne pripravljeni in ne sposobni za organizacijo popoldanskega dela.
Sedanja novela ZZDej pomeni en sam seznam administrativnih ovir proti prilagajanju obstoječih zdravstvenih zmogljivosti zdravstvenim potrebam prebivalstva. Novela ne preprečuje le »popoldanskega« dela zaposlenim zdravnikom ampak tudi direktorjem državnih zavodov onemogoča reševanje kadrovskega primanjkljaja. Direktorji, tudi če bi hoteli, ne bodo mogli opravljati svoje primarne vodstvene funkcije pri ohranjanju zmogljivosti zavoda, kaj šele, da bi te zmogljivosti povečevali v skladu s potrebami prebivalstva, pa čeprav s sodelovanjem z zasebnimi strokovnjaki in brez neskončne vrste administrativnih ovir.
Sovražen odnos državne oblasti do zdravnikov, ki vsaj delno in vsaj na nekaterih področjih rešujejo nesposobnost državnega zdravstva, je slaba napoved pacientom v vse daljših čakalnih vrstah. Diagnostične zmogljivosti državne zdravstvene službe se na primer ne večajo, niti se ne obnavljajo, a ker se potrebe večajo, se normalno veča tudi samoplačniška ponudba teh preiskav. In če bo na primer strokovnjakom iz Kliničnega Centra prepovedano po službi odčitavati slikovne izvide zasebnih diagnostičnih centrov… Morda se bo predsednik vlade takrat razburil in zahteval odstop ministrice, ki si je izmislila tako neumne prepovedi! Vsak direktor namreč lahko svojemu zaposlenemu že sedaj prepove delo pri konkurenčnem ponudniku zdravstvene dejavnosti. »Lahko«, ne pa »mora«, saj brez minimalne vodstvene svobode ni možno kakovostno voditi zavoda.
Vlada, ki hoče z uzakonitvijo vse mogočih administrativnih ovir in prepovedi do potankosti urejati delovno-pravne odnose znotraj zdravstvenega zavoda, je ne le neumna, ampak tudi škodljiva. Neumna zato, ker ne pozna in se ne zaveda stanja, v katerem smo. Škodljiva pa zato, ker si do potankosti uzurpira oblast avtoritativnega vodenja dela, za katerega je značilna velika raznolikost, temeljna konkretna odločitev o diagnozi in terapiji pa tako ali tako ni v rokah ne politike in ne administrativnih aparatčikov – razen morda v sistemih, ki ne sodijo v današnji svet.