Skoraj mesec dni je že od terorističnih napadov v Bruslju in zdi se, da se življenje v evropski prestolnici spet vrača v stare tirnice. Javni prevoz ni več ohromljen, ponovno je vzpostavljenih na stotine odpovedanih in preusmerjenih letov, oblasti so stopnjo ogroženosti znižale, ulice se spet polnijo. Kljub temu se v stikih s kolegicami in kolegi po parlamentarnih hodnikih še vedno čuti, da se je pred slabim mesecem dni v naši bližini zgodil teroristični napad.
Pred dnevi smo lahko v medijih zasledili, da so belgijski preiskovalci dobili informacije, da so teroristi sprva načrtovali nov napad v Parizu, a ker jim je zmanjkalo časa, so napadli Bruselj. Tudi če ta informacija drži, napad na evropsko in belgijsko prestolnico ni naključen. Bruselj je namreč politično središče EU, kjer je tudi politični in administrativni center zveze Nato. Po Madridu, Londonu in Parizu so tako islamski ekstremisti napadli še Bruselj. Daleč od tega, da je terorizem problem samo omenjenih prestolnic, temveč je že vrsto let globalna grožnja, s katero se moramo soočiti na lokalni, nacionalni, evropski, regionalni in globalni ravni. Če za migrantsko krizo velja, da potrebujemo enotno, odločno in premočrtno politiko EU, to zagotovo še toliko bolj drži za boj proti terorizmu. Če bomo ostali le na ravni besed in ob tem ne bomo naredili koraka naprej ter spregovorili tudi o tem, kako se bomo s terorizmom operativno soočili, ne bomo storili veliko. Velikokrat pozabljamo, kako je nastala EU. Po tragičnih dogodkih v dveh svetovnih vojnah je prišlo do odločitve o povezovanju med državami, s čimer bi zagotovili miroljubno in enakopravno sodelovanje med članicami. Očetje združene Evrope so sledili predvsem enemu cilju: odpraviti vzroke za nastanek novih vojn v Evropi. In točno to je ena izmed nalog politikov tudi danes. Sprejemati moramo ukrepe, ki bodo zagotovili miroljubno sobivanje naših državljank in državljanov.
Kljub temu, da imajo države članice pomembno vlogo v boju proti terorizmu, potrebujemo tudi na ravni EU odločne in enotne usmeritve. Prejšnji teden smo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu dokončno sprejeli direktivo o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj, ki je pomembno orodje v boju proti terorizmu. Prav tako bi morali v kratkem dvigniti nivo na področju izmenjave informacij med evropskimi obveščevalnimi službami. Pristojne službe bi morale imeti dostop do vseh informacij iz EU baz, seveda pod nadzorom Evropske komisije. Predlog Evropske komisije o spremembi direktive o strelnem orožju je bil nekoliko ponesrečen, saj se je zaganjal v legalno prodajo orožja, namesto da bi se osredotočil na preprečevanje in odkrivanje nezakonite trgovine s strelnim orožjem. Na ravni EU bi se prav tako morali soočiti z novimi oblikami financiranja terorizma. Treba je optimalno izkoristiti orodja, ki so nam na voljo ter posodobiti obstoječe ukrepe, da bomo lahko kos najnovejši metodam financiranja terorizma. V tej luči bi morali okrepiti sankcije glede nezakonitih transakcijah denarja oziroma glede zamrznitve premoženja v EU in državah tretjega sveta. Kot podpredsednica odbora za proračun ter nadomestna članica odbora za nadzor proračuna že več časa opozarjam tudi na potrebo po okrepljenem nadzoru nad porabo sredstev EU. Prej omenjeni ukrepi bodo namreč neučinkoviti, če bo EU še naprej dovoljevala, da se denar iz EU in njena finančna pomoč uporablja za financiranje kvazi civilnih in nevladnih, v resnici pa terorističnih organizacij.
Predlogov in idej je še veliko. Ključno je, da vsi ukrepi čim prej zaživijo v praksi ter tudi pokažejo rezultate. To od nas politikov upravičeno pričakujejo državljanke in državljani. Veliko dela nas še čaka. Začeti moramo že danes!
Kolumna je bila prvotno objavljena tukaj.