»Ena naših temeljnih človekovih pravic je misliti in delovati politično, če hočemo. Nihče nam te pravice ne more odvzeti, lahko nam jo samo s silo krati. Kdor to počne, spodkopava lastno legitimnost, postaja nesprejemljiv za osebe in narod.«
Svoje tokratno razmišljanje sem pričela malo drugače, in sicer z razmišljanjem očeta slovenskega naroda dr. Jožeta Pučnika, ki je že pred 30 leti jasno razmišljal, da je največja pravica in hkrati dolžnost vsakega posameznika v demokraciji izražanje svojega mnenja in to na volitvah. In Slovenci smo v zadnjem obdobju imeli kar nekaj takšnih možnosti, a smo jih zaradi apatije velikokrat zapravili in svojo usodo prepustili drugim.
Pred nami je nova priložnost, ko lahko svoje mnenje jasno in glasno izrazimo na lokalnih volitvah 2018. Tokrat je še kako pomembno, da vsi odidemo na volitve ter oddamo svoj glas in se ne prepustimo nekakšni slovenski »folkroli« sedenja doma v naslonjaču in nenehnega tarnanja. Upam, da je Slovenke in Slovence zadnja negativna izkušnja prebudila do te mere, da so spoznali, da je zelo pomemben vsak glas ter da vsak glas šteje. Hkrati upam, da so spoznali, da ni vseeno, komu oddajo svoj glas, ampak da je še kako pomembno, da bodo v bodoče svoj glas oddali kandidatom, pa naj si bo to za župana, občinski oziroma mestni svet, poslanca ali evropskega poslanca tistemu, ki bo pripravljen koalicije sklepati na podlagi programa, ne pa na podlagi deljenja na leve in desne ali naše in vaše.
Žal se nam to v zadnjem času dogaja zelo pogosto, saj smo videli, kako se je sestavljala 13. Vlada Republike Slovenije. Sestava je temeljila na deljenju na leve in desne oziroma naše in vaše, posledice takšnega dogajanja bomo trpeli mi vsi. Žal bodo posledice vidne šele čez čas, ko jih bo praktično nemogoče ali zelo težko popraviti. Zato vse bralce tega razmišljanja sprašujem: » Ali si želite takšne demokracije in politike v Republiki Sloveniji? V kolikor si tega ne želite, je zadnji čas, da se zbudite!«
Predvsem bi s tem razmišljanjem želela nagovoriti mlajše generacije, ki jih velikokrat slišim oziroma lahko berem njihova mnenja, da oni se s politiko ne ukvarjajo in jih volitve ne zanimajo. Sporočiti bi jim želela, da so oni prvi, ki bi jih te zadeve morale še kako zanimati in bi o teh stvareh morali biti zelo poučeni.
Morda jih politika danes, jutri res ne zanima, čez čas pa jih bo še kako, a je lahko takrat že prepozno. Vse te mlade bi rada videla čez nekaj let, ko bodo načrtovali svoje družine, ko bodo načrtovali nakup stanovanja, iskali prosto mesto v vrtcu za svojega otroka, ko se bodo spopadli z »brezplačnim« šolstvom. Bo tej generaciji vseeno, kje in kako bodo njihovi otroci preživljali brezskrbne otroške dni, jim bo vseeno, kje se bodo zadrževali njihovi mladoletniki? Bodo tudi takrat mnenja, da jih politika ne zanima in se njih to ne tiče? Takrat bodo zagotovo gledali na zadeve drugače in v kolikor se danes ne bodo odločili za oddajo svojega glasu na volitvah kompatibilnim osebam, ki bodo delale za skupno blaginjo, jih bo takrat še kako »bolela« glava, a bo žal morda takrat za njih že prepozno.
Zato bi jim položila na srce, da danes ustvarjamo njihovo prihodnost, ki je lahko svetla samo z njihovo družbeno – politično angažiranostjo, ki bo pomagala soustvarjati boljši jutri za njih same, za njihove otroke in naslednje generacije. Mladi znajo in zmorejo vsak dan dostopati do nešteto informacij, zato naj se pogovarjajo o družbeno – političnem življenju in skupaj bodo znali ločiti zrno od plevela in na volitvah oddati svoj glas na podlagi programa in argumentov, ne pa na podlagi obrazov in lepih besed.
Zato naj si vsi državljani že 18. novembra 2018 vzamejo čas za odhod na volišče in izkoristijo največjo pravico v demokraciji ter povedo, kakšno življenje si v prihodnjih letih želijo živeti v svojih občinah. Le tako bodo lahko uresničene njihove želje in pričakovanja. V kolikor bodo sedeli doma in tarnali nad sistemom in politiko, ne bodo mogli spreminjati stvari na bolje, ker jih razen njihovih domačih ne bo slišal nihče.