Pomembnost dela praznika, ki ga praznujemo danes vse bolj spoznavamo v zadnjem obdobju, ko je svet prizadela pandemija, Slovenijo pa epidemija koronavirusa. V zadnjem obdobju nas je večina spoznala kako pomembno je delo za obstoj človeka in človeštva. Mnogi so to spoznali, ko so ostali doma zaradi ukrepov s katerimi se je preprečilo nenadzorovano širjenje koronavirusa, drugi pa na način, da jim je človek pomagal prehoditi ta čas. Tukaj imam v mislih vse, ki so se kljub nevarnostim okužb na takšen ali drugačen način vsakodnevno spopadali s svojimi delovnimi obveznostmi.
Da je delo in da so delavci še kako pomembni za razvoj in obstoj države je med drugim pokazala tudi trenutna Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Vse od razglasitve epidemije je namreč začela postopno sprejemati odločitve in ukrepe, ki bodo po koncu epidemije ljudem omogočili vrnitev v čimprejšnje normalno življenje. Svojo pripadnost delavcem je vlada pokazala tudi s tem, da je sprejemala zakone, ki bodo omogočili, da bodo ljudje po koncu epidemije lahko pričeli z delom, v vmesnem obdobju pa je poskrbela, da so delodajalcem omogočili, da svojim zaposlenim nudijo socialno varnost in le-ti ne ostanejo prepuščeni sami sebi.
Posluh za delavca so pokazali tudi z ukrepom nagrajevanja vseh zaposlenih, ki v času epidemije niso prekinili z delom ampak so se borili na takšen ali drugačen način, da bo vsakdanjik vseh, ki so morali ostati doma potekal kar se da po običajnih protokolih. S tem je vlada pokazala, da vsak delavec v države še kako veliko šteje. Da je trenutni vladi še kako mar za vsakega zaposlenega je dokazala ob zadnjem dogajanju okoli Gorenja, ko so se pojavile informacije, da lahko zaradi epidemije samo pri nas ostane brez dela okoli 1.000 zaposlenih v Gorenju. Vlada s predsednikom Janezom Janšo, ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom in ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem je zato nemudoma proaktivno ukrepala in ponudila pomoč tako občini kot sindikatu omenjenega podjetja za humano in socialno rešitev nastale situacije.
Hkrati lahko ob praznovanju 1. maja vidimo, da se vlada še kako dobro zaveda, da tudi brez ljudi oziroma delavcev, ki so svojo poklicno pot že zaključili ne bi bilo tako uspešne države. Zato je vse upokojence z nizkimi pokojninami za njihovo preteklo delo in ustvarjanje BDP-ja v teh kriznih časih nagradila s solidarnostnim dodatkom, ki so ga prejeli v času krize ob zadnjih pokojninah. Prav tako vlada pri ukrepih ni pozabila na kmečko prebivalstvo, ki s svojim delom ne pozna urnika oziroma nima delovnega časa, ampak dela vse dni v tednu in letu.
Za konec bi lahko dodali, da je predsednik vlade Janez Janša tudi dan pred praznovanjem praznika dela pokazal kako se bori za delavske pravice, ko je napovedal podporo noveli zakona, ki ga bo vložila v proceduro druga politična opcija in s katero se želi trgovine zapreti ob nedeljah. S takšnimi potezami se namreč izpolnjujejo tudi nekatere pravice delavcev kot so počitek, socialna varnost, družinsko življenje.
Tako lahko zaključimo, da je le morda prišel čas, ko se na praznovanje 1. maja ne bo gledalo z vidika kresovanj, jutranjih budnic, deljenja golaža in »slavnostnih« govorov nekaterih veljakov, ampak se bo praznovanje praznika odražalo skozi ukrepe, namenjene ljudem oziroma delavcem. Da se to lahko spremeni dokazujejo zadnji dogodki in letošnje praznovanje, ko se ti dogodki zaradi epidemije ne bodo odvijali, kljub vsemu pa bodo ljudje čutili ukrepe, ki jim bodo dali vedeti, da je njihovo delo še kako cenjeno.
Dejansko je letošnje praznovanje praznika dela točka preloma, na kateri lahko sam praznik dobi drugačen pomen, ljudje pa se prično zavedati, da so samo ukrepi tisti, ki dejansko dajo veljavo njihovemu delu.