Komu je napoti kakovostno zasebno šolstvo?

Pred kratkim je izšel zbornik z naslovom Komu je napoti kakovostno javno šolstvo, avtorjev Dina Bauka, Zdenka Kodelje, Marjana Šimenca, Slavka Gabra… Založnik je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, založnika zastopa Branimir Štrukelj, glavni tajnik učiteljskega sindikata. Po vsem sodeč je učiteljski sindikat tudi sofinancer zbornika. Pravzaprav so avtorji večinoma isti (izpustili so le direktorja  škofijske osnovne in klasične gimnazije dr. Romana Globokarja!), ki so pisali o zasebnem šolstvu v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS, 2011. Tu so ugotovili, da je zasebnega šolstva pri nas dovolj in da je tudi ustrezno financirano. Zanimivo je, da je zbornik izšel ravno v času, ko bi  parlament moral spremeniti  Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter izenačiti financiranje ene zasebne (škofijske) osnovne šole s 85 na 100% (enako torej, kot so financirane vse javne šole). To zahteva odločba ustavnega sodišča in parlament bi jo že moral uresničiti.

Vprašanje v naslovu sem obrnil, saj ni mogoče, da bi v Sloveniji zasebno osnovno in srednje šolstvo ogrožalo javno, in to iz preprostega razloga, ker je zasebnih srednjih šol manj kot 2 odstotka, osnovnih pa le 0,2 odstotka. Tako smo povsem na repu glede deleža zasebnih šol v Evropi. Še več: za državo je ravno zasebno šolstvo zelo poceni, saj financira le program, investicije pa so stvar zasebnega ustanovitelja. Zanimivo  je tudi, da se nihče od avtorjev zbornika ne sprašuje, ali tudi terciarno zasebno šolstvo ogroža javno; tega je namreč bistveno več. Verjetno zato, ker je tu pač mogoče marsikateremu visokošolskemu učitelju dobro zaslužiti, osnovno in srednje šolstvo pa gotovo ni dobičkanosno.

Da je v  izdajo (in financiranje) zbornika vključen tudi SVIZ, najbrž tudi ni naključje. Če bi bilo več zasebnega šolstva, bi se vpliv sindikata pod vodstvom Branimirja Štruklja gotovo zmanjšal. Zato je potrebno ustvarjati pri učiteljih vtis, da je edino javno šolstvo lahko kakovostno, predvsem pa dostopno vsakomur. Sicer pa nihče ne trdi, da je zasebno šolstvo že samo po sebi kakovostnejše od javnega (čeprav rezultati matur kažejo tudi drugačno sliko), javno pa samo po sebi manj kakovostno. Eno in drugo je lahko kakovostno. Je pa zasebno šolstvo gotovo obogatitev javnega z novimi pristopi, spodbudami, vsebinami.

Vprašanje torej je, kaj je pravi razlog, da avtorje navdaja toliko strahu pred zasebnim šolstvom. Eden od razlogov je gotovo čisto ideološki: strah (sovraštvo?) pred Katoliško cerkvijo (ki ima korenine še v polpretekli zgodovini), da bo ustanavljala katoliške šole kar po tekočem traku. S tem razlogom je gotovo povezan čisto politični razlog, glavni tajnik SVIZ  je ideološko zelo blizu Združeni levici, ki se zavzema za ponovno vzpostavitev nekakšnega socializma in zmanjšanje zasebništva na najmanjšo možno mero. S tem pa izkorišča svoj sindikalni položaj za pridobivanje političnih točk čisto določene, leve politične opcije. Upam, da ideologi Združene levice in Socialnih demokratov niso tudi proti elitnemu znanju, s katerim se edino lahko primerjamo v Evropi in svetu. Tega pa lahko ponudi le kakovostno javno in tudi zasebno šolstvo.

Pogost je tudi očitek, da so zasebne šole elitne, dostopne le premožnejšim izbrancem, javne pa poskrbijo za vsakega otroka. In kot da se na zasebne šole vpisujejo le otroci bogatih staršev! Tistih nekaj katoliških šol dokazuje ravno nasprotno. Na Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani so vpisani dijaki s povprečno 3,1 otroka na družino, kar najbrž pove, da to zelo verjetno niso bogate družine. Za razširjeni program plačajo starši 78 evrov mesečno, višina prispevka v osnovni šoli je od 0 do 60 evrov. Kdor ne more plačati, imajo poseben Sklad za pomoč družinam, Fundacijo Alojzija Šuštarja in različne donatorje. Koliko pa v javni osnovni in srednji šoli starši še dodatno plačajo za otroka, čeprav v ustavi piše, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in ga financira država?!

Glavni razlog tako žolčnemu nasprotovanju zasebnemu šolstvu je gotovo ta, da želijo nekateri obdržati odločilen vpliv v šolstvu in med učitelji, saj le tako lahko ohranjaš  oblast, finančno in ideološko moč, manipuliraš z njimi…   

Sicer pa je očitno zbornik Komu je napoti kakovostno javno šolstvo? Le opozorilo trenutni oblasti, kako je potrebno ravnati, ko imamo opraviti z zasebnim osnovnim in srednjim šolstvom. Je opozorilo aktualni koaliciji, da če ne bo šlo drugače, bo pač potrebno zaobiti odločbo ustavnega sodišča tako, da skupaj z Združeno levico spremeni ustavo in s tem še naprej diskriminira zasebno šolstvo. Vse je mogoče, le zadostno ideološko večino moraš imeti v parlamentu! Leta 2000 se je nekaj podobnega že zgodilo z vpisom sedanjega volilnega sistema v ustavo, le da je takrat pri tem sodelovala ena od pomladnih strank.