Koalicijski »nateg« ljudstva

Vlada in koalicija Mira Cerarja naj bi bila najbolj etična, najbolj nekoruptivna in seveda najbolj ljudska. Take so bile obljube Mira Cerarja v času pred volitvami leta 2014. In kdo ne bi sledil takim obljubam? Volilna večina je obljubam Mira Cerarja seveda verjela. Toda praktična dejanja vlade Mira Cerarja kažejo, da so bile vse te obljube čisto navaden »nateg« ljudstva.  Poglejmo en sam primer, ki govori prav o tem.

Koalicijski sporazum sedanje koalicije med drugim pravi tudi tole:

• Zavzemali se bomo za »odprt dialog s civilno družbo«.
• Zavzemali se bomo za »konstruktivno vključitev vseh deležnikov v pripravo posameznih zakonskih rešitev«.

Vse lepo in prav. Z drugimi besedami povedano, poslušali bomo glas ljudstva. Toda praktična dejanja vlade Mira Cerarja in koalicije so nekaj povsem drugega. Ta kažejo na navaden »nateg« ljudstva.

Pred nekaj meseci je začelo ljudstvo na predlog Aleša Primca pripravljati tako imenovani ljudski zakon, uradno povedano Zakon o ukrepih za vzpostavitev  javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju. Ljudstvo je zbralo nekaj manj kot 6000 podpisov. In kaj so predlagali? Nekaj povsem normalnega, naravnega in pričakovanega:

• Lažjo izločitev sodnika na predlog obdolženega.
• Možnost ločenih mnenj sodnikov v senatih, tako kot je to v primeru Ustavnega sodišča.
• Analizo kršitev človekovih pravic sodnikov in njihov vpliv na status sodnika.
• Fotografiranje sodnikov, tako kot je to urejeno v drugih državah.
• Materialno odgovornost sodnikov, tako kot je to urejeno v Nemčiji, kjer sodnikom znižajo plačo ali pokojnino tudi za 30 % v primeru nezakonitega sojenja.
• Prepoved takojšnjega prehajanja sodnikov med odvetnike.
• Javno objavo premoženjskega stanja sodnikov.

No, seja Odbora za pravosodje je vsaj uradno namenjena soočenju pogledov predlagateljev, koalicije in opozicije. In kaj se je dogajalo na seji Odbora za pravosodje, ki je 7. septembra 2016 obravnaval omenjeni ljudski zakon?

Najbolje bi bilo, da bi si sejo ogledali, toda če si je niste, naj si pomagam z magnetogramom seje in dogajanjem na omenjeni seji. Seja je trajala 5 ur in 17 minut. V nadaljevanju navajam število vrstic magnetograma, pri čemer sem izločil nastope gostov in nastope predsedujočega Jana Škoberneta, ki je sejo vodil, zato navajam le nastope predlagatelja in poslancev:

• Aleš Primc, predlagatelj, 1321 vrstic – utemeljeval je posamezne člene zakona.
• Vinko Gorenak, SDS, 599 vrstic – utemeljeval sem potrebnost sprejema zakona.
• Eva Irgl, SDS , 166 vrstic – utemeljevala je potrebnost sprejema zakona.
• Iva Dimic, NSI, 130 vrstic – utemeljevala je potrebnost sprejema zakona.
• Jasna Murgelj, SMC, 122 vrstic – proceduralne pripombe in delna pohvala zakonu in napoved, da bo glasovala za to, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
• Dušan Radič, SMC, 10 vrstic – tehnične pripombe, brez vsebine.
• Irena Kotnik Grošelj, SMC 8 vrstic – proceduralna in ne vsebinska pripomba.
• Franc Trček, ZL, 5 vrstic – proceduralna in ne vsebinska pripomba.
• Marija Kotnik Poropat, DESUS 3 vrstice – napoved, da zakona ne bo podprla, a ne pove zakaj.
• Marko Ferluga, SMC, ni govoril.
• Aleksander Kavčič, SMC, ni govoril.
• Ivan Škodnik, SMC , ni govoril.

Iz zapisanega je nekaj povsem jasno. Predlagatelj in opozicijski poslanci smo se trudili za sprejem zakona – ljudskega zakona. Koalicijski poslanci zakonu niso nasprotovali, vsaj v besedah ne. Glasovanje pa je bilo tudi povsem zgovorno. Koalicijski poslanci so odločili. Ljudski zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. No, upam, da bo ljudstvo na naslednjih volitvah odločilo, da koalicijski poslanci niso primerni za poslance.

Razmišljanje je bilo prvotno objavljeno tukaj.