Slovenski vojaki in vojakinje so tu zaradi nas državljanov in državljank. Da nas varujejo in pomagajo ob različnih naravnih nesrečah. Spomnimo se poplav in ujem. Bili so nepogrešljiv člen pri pomoči prizadetim.
Danes, ko Slovenija in celotni svet trepeta in se na različne načine borita s smrtonosnim koronavirusom, pa našo državo pestijo tudi vse večji vdori ilegalnih migrantov. Policisti se na naši južni meji trudijo po najboljših močeh, a vsega ne zmorejo sami. Vojaki, ki jim danes pomagajo brez pooblastil, ne zadoščajo, saj so pri svojem delovanju skrajno omejeni. Potrebujemo aktivacijo 37.a člena, ki pomeni zgolj to, da bo Slovenska vojska lahko učinkovitejše sodelovala pri varovanju južne meje. Za nič drugega ne gre!
Tisti, ki ne živijo ob južni meji, se tega problema ali ne zavedajo ali ga nočejo videti. A kje je tu solidarnost do naših ljudi, ki živijo ob tej meji? Te ljudi je strah in to upravičeno. Samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta so policisti obravnavali za skoraj 80 % več ilegalnih prehodov meje v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Naši sodržavljani zato dnevno kličejo na pomoč in prosijo za ukrepe. Medtem pa se del leve politike še vedno spreneveda in nastopa politikantsko in skrajno neodgovorno. V lastni vojski, v pripadnikih in pripadnicah Slovenske vojske vidijo nevarnost, kar je povsem skregano z zdravo pametjo. Nevarnost vidijo v fantih in dekletih, ki so pripravljeni pomagati ter tvegati svoje zdravje in ne nazadnje življenje. Aktivacija 37.a člena je nujna, a dokler ji bo omenjeni del politike nasprotoval, žal ni mogoča.