»ZA« interventni zakon (279)
Državni zbor Republike Slovenije je na seji, ki je bila 11.05.2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Že v fazi njegovega sprejemanja, sploh pa po njegovem sprejemu so se pojavila nasprotovanja temu zakonu, pod pretvezo, da gre za darila bogatim. Poleg tega kritiki trdijo, da sprejem navedenega zakona pomeni eno milijardo manj v proračunu, kar nikakor ne drži. Ta znesek, to je moja ocena, lahko znaša med 200 do 300 milijonov evrov, kar pa je približno toliko, kolikor je proračun izgubil s prenosom prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega, pa se zaradi tega nihče od sedanjih kritikov ni razburjal in se še zmeraj ne razburja. Če pa k temu dodamo še zvišanje plač v javnem sektorju, za katere še danes ne vemo ali gre za 1,3 milijarde, ali za dve milijardi ali tri milijarde minusa v proračunu.
Zakon sem prebral, v tekstu zakona ne najdem darila bogatim, saj gre za ureditev oziroma ureditve, katere bi že morali imeti, ne pa da se uvajajo šele sedaj. V nadaljevanju bom podal moje razmišljanje o tem zakonu in iz tega mojega razmišljanja bo razvidno zakaj bom na referendumu glasoval »ZA« uveljavitev tega zakona. Nekateri mi bodo očitali, da imam osebni interes in da je ta zakon za mene ugoden. Recimo, da to drži v tistem delu, ko je v zakonu določeno, da če se upokojiš in nadaljuješ z delom, da ti potem pripada polna pokojnina, ne pa le 40 % oziroma 20 %. Toda, če izhajam iz ureditev v preostalih 26 državah EU, o čemer je več govora v nadaljevanju, potem se lahko vprašamo zakaj je Slovenija edina država, kjer ni možno delati in prejemati polno pokojnino. Menim, da bi lahko govorili tudi o kršenju ustavne pravice do enakosti, saj tisti, ki se upokojijo in ne delajo še naprej, prejmejo polno pokojnino, tisti, ki se odločijo, da bodo delali še naprej ter na ta način še dodatno vplačevali v državni proračun, pa se jim vzame pridobljena pravica, to je 60 % oziroma 80 % pokojnine.
Zasledil sem pozive Sindikata za šolstvo in drugih sindikatov javnega sektorja k podpori referendumu o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prav tako sem zasledil odgovore zagovornikov zakona, na navedbe sindikata, ki so zapisali, da so sindikalni pozivi utemeljeni z neresnicami, ne pa z dejstvi, ki izhajajo iz rešitev v zakonu.
Dejstvo je, da interventni zakon NE posega v plače v javnem sektorju in NE vsebuje nobene določbe, ki bi zniževala plače v javnem sektorju ali ustavljala napredovanja. Zakon prav tako NE vsebuje zamrznitve izvajanja plačne reforme v javnem sektorju.
Po informacijah, katere sem pridobil, se je vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS Janez Cigler Kralj, kot prvopodpisani pod zakon, 17. aprila 2026 udeležil seje Ekonomsko-socialnega sveta. Socialnim partnerjem je želel predstaviti zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ter se z njimi pogovoriti o predlaganih rešitvah, vendar so predstavniki sindikatov s postopkovnim zapletom obravnavo predloga zakona na ESS preprečili, saj niso želeli potrditi niti predlaganega dnevnega reda.
Prav tako menim, da so neutemeljne kritike glede načina sprejemanja zakona v obliki »omnibus«, saj je Ustavno sodišče v primeru Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki ga je leta 2022 pripravil Inštitut 8. marec, že presodilo, da izbira načina noveliranja ni predmet ustavnega urejanja in spada v polje proste presoje zakonodajalca. Zakaj danes odgovorni menijo drugače ne vem in ne razumem.
Toda pojdimo po vrsti.
ZAKON O DOHODNINI
Normirani s.p.
Spremembe pri normiranem s.p. so primerne in jih podpiram. Edino pripombo imam na višino normiranih odhodkov, saj sam zagovarjam poenostavitev, to je eno stopnjo višine normiranih odhodkov, ne pa tri kot je sedaj predlagano. Toda, ta zadeva se da urediti naknadno.
Znižanje stopnje dohodnine od najemnin
V interventnem zakonu je določeno, da se stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zniža iz sedanjih 25 % na 15 %. S to spremembo se strinjam, saj menim, da bo ta sprememba dolgoročno, predvsem ob sklepanju novih najemnih pogodbe, prispevala k znižanju najemnin. Se pa strinjam, da bo pri obstoječih najemnih pogodbah ta razlika ostala najemodajalcem rezen, če najemnik ne bo vztrajal na dodatku k najemni pogodbi in s tem k prilagoditvi višine najemnine, glede na spremembo zakona o dohodnini.
Prav tako se strinjam s predlagano 5 % stopnjo dohodnine od dohodka iz oddajanja stanovanja ali stanovanjske hiše v najem:
- rezidentu, ki vzdržuje vsaj enega otroka do dopolnjenega 18. leta starosti, če s tem otrokom dejansko prebiva v tej nepremičnini in ima v njej prijavljeno stalno prebivališče, ali
- rezidentu do dopolnjenega 30. leta starosti, ki v tej nepremičnini dejansko biva in ima v njej prijavljeno stalno prebivališče.
Ti dve spremembi sta pozitivni in pomeni velik prispevek, k znižanju najemnin za mlade, zato me presenečajo kritike nasprotnikov zakona. Ta sprememba ni za bogate, temveč za mlade.
ZAKON O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST
V tem zakonu se dodaja novi 6.a člen, ki se glasi:
»Najvišja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost za vse zavezance in za vse prispevke po tem zakonu mesečno znaša 7.500,00 evrov.
Če osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov presega znesek iz prejšnjega odstavka, se prispevki obračunavajo in plačujejo od zneska 7.500,00 evrov.)
V zvezi z navedeno spremembo je slišati veliko pripomb in to predvsem, da gre za darilo bogatim, da ruši solidarnost pri plačevanju socialnih prispevkov in podobno. Dejstvo je, da je višina pokojnine navzgor omejena, kar pomeni, da tisti, ki prejemajo visoko plačo, ne bodo nikoli prejeli pokojnino v tisti višini, kot bi jim pripadala glede na višino bruto plače in glede na višino plačanih pokojninskih prispevkov. Podobno velja tudi za ostale socialne prispevke. Kritiki te spremembe trdijo, da se s tem ruši solidarnost, kar ne drži, saj je do 7.500,00 EUR dovolj solidarnosti, nad tem zneskom pa je še dodatna dohodnina. Kritiki pozabijo povedati, da vsi tisti, ki ne bodo plačevali prispevkov za socialno varnost nad zneskom 7.5000,00 EUR, bodo plačevali dohodnino po stopnji 50 % od zneska davčne osnove nad 7.500,00 EUR, katero predstavlja znesek socialnih prispevkov, katere ne bodo plačali, saj se za ta znesek poveča njihova bruto plača. To pomeni, da se 50 % socialnih prispevkov, ki ne bodo plačani nad mejo 7.500,00 EUR vrne v državni proračun preko dohodnine. Poleg tega pa je pričakovati, da bodo delodajalci potem, ko se bo, če se bo uveljavila ta sprememba, pri sklepanju novih pogodb o zaposlitvi upoštevali to dejstvo in se bodo znižali zneski bruto plač.
V nadaljevanju si lahko ogledate tabelo, v kateri so naveden vse države EU. Iz te tabele je razvidno, katere države imajo omejitve obračunavanja prispevkov za socialno varnost in katere ne ter koliko znašajo mejni zneski. Ta tabela je bila sestavljena s pomočjo umetne inteligence, kar pomeni, da lahko vsak od vas preveri, ali so podatki verodostojni.
| Država | Maksimalna osnova
v 2026 v EUR |
Ali je prava splošna kapica?
|
Kaj se zgodi nad mejo
|
| Avstrija | 6.930/mesec | ✅ Pretežno da | Redni socialni prispevki so omejeni na mesečno maksimalno osnovo; za posebna izplačila velja ločena letna meja €13.860. |
| Belgija | Brez omejitve | ❌ Ne | Prispevek zaposlenega 13,07 % se obračunava od celotne bruto plače, brez kapice. |
| Bolgarija | 2.300/mesec od 1. 8. 2026 | ✅ Da | Do 31. 7. 2026 je meja €2.111,64; od avgusta €2.300. Nad maksimalno zavarovalno osnovo se redni socialni in zdravstveni prispevki ne povečujejo. |
| Hrvaška | 11.958/mesec;
143.496/leto |
⚠️ Delno | Mesečna meja velja za pokojninske prispevke; letna meja €143.496 velja za I. steber. Delodajalčev zdravstveni prispevek 16,5 % nima kapice. |
| Ciper | 5.742/mesec
68.904/leto |
⚠️ Delno | Meja velja za socialno zavarovanje in več drugih skladov, ne pa za vse dajatve; npr. social cohesion fund je izjema. |
| Češka | CZK 2.350.416/leto | ⚠️ Delno | Kapica velja za socialno zavarovanje. Zdravstveno zavarovanje nima maksimalne osnove. |
| Danska | Ni klasične kapice | — | Sistem večinoma ni odstotek od celotne plače; ATP in številni drugi prispevki so fiksni zneski. Za zaposlenega je ATP v 2026 DKK 1.188/leto. |
| Estonija | Brez omejitve | ❌ Ne | Delodajalčev socialni davek 33 % se obračunava brez kapice. |
| Finska | Brez splošne kapice | ❌ Ne | Pokojninski, zdravstveni in drugi običajni prispevki zaposlenega se praviloma obračunavajo od dejanske plače; ni splošnega maksimuma zavarovalne osnove. |
| Francija | 4.005/mesec;
48.060/leto – PASS |
⚠️ Delno | PASS je osnova oziroma meja samo za določene prispevke. Drugi prispevki se obračunavajo tudi nad PASS, nekateri do večkratnika PASS. |
| Nemčija | 8.450/mesecpokojnina/brezposelnost; 5.812,50/mesec zdravstvo/nega | ✅ Da, vendar dve meji | Nad €101.400/leto preneha rast pokojninskih in unemployment prispevkov; pri zdravstvu in negi je meja €69.750/leto. |
| Grčija | 7.761,94/mesec | ✅ Da | To je maksimalna mesečna zavarovalna osnova EFKA za zaposlenega in delodajalca. |
| Madžarska | Brez omejitve za plačo | ❌ Ne | Prispevek zaposlenega 18,5 % in delodajalčev socialni davek 13 % se pri običajni zaposlitvi obračunavata od bruto dohodka brez splošne kapice. |
| Irska | Brez zgornje omejitve PRSI | ❌ Ne | PRSI pri običajnem zaposlenem nima splošne zgornje meje plače. Leta 2026 je employee rate 4,20 %, od 1. 10. pa 4,35 %. |
| Italija | 122.295/leto za določene zavarovance | ⚠️ Zelo odvisno od statusa | Kapica velja predvsem za osebe, prvič vključene v obvezno pokojninsko zavarovanje po 31. 12. 1995 oziroma v contributory system. Za starejše zavarovance ni enake univerzalne kapice. |
| Latvija | 105.300/leto | ⚠️ Delno | Do te meje gre za običajne NSIC. Nad €105.300 obremenitev ne izgine, ampak se uporablja solidarity tax. |
| Litva | 126.532/leto | ⚠️ Delno | Do meje velja celoten 19,5-% prispevek zaposlenega; nad mejo se še naprej plačuje 6,98 % zdravstvenega prispevka. Tudi določeni delodajalčevi prispevki nimajo kapice. |
| Luksemburg | 13.856,63/mesec | ⚠️ Delno | Maksimalna osnova velja za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje; dependency contribution ima drugačno osnovo. |
| Malta | približno 559,30/teden
za rojene ≥1962 |
✅ Da/fiksni maksimum | Nad mejo se odstotek ne povečuje; zaposlenec in delodajalec plačata največ €55,93 na teden vsak. Za rojene pred 1962 je maksimum nižji (€49,04/teden). |
| Nizozemska | 38.883/leto national insurance; 79.409/leto employee insurance | ⚠️ Več različnih meja | Ni ene same kapice: različni deli socialnega sistema imajo različne najvišje osnove. |
| Poljska | PLN 282.600/leto | ⚠️ Delno | Kapica velja predvsem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po doseženi meji nekateri drugi prispevki, npr. sickness/accident, ostanejo. |
| Portugalska | Brez omejitve | ❌ Ne | Standardnih 11 % zaposlenega + 23,75 % delodajalca se praviloma obračuna od celotne bruto plače brez kapice. |
| Romunija | Brez omejitve za plačo | ❌ Ne | Pri zaposlitvi sta 25-% socialni in 10-% zdravstveni prispevek vezana na celotni bruto dohodek. Omejitve obstajajo pri nekaterih drugih vrstah dohodka, ne pa pri običajni plači. |
| Slovaška | 16.764/mesec | ⚠️ Delno | Maksimum velja za socialno zavarovanje. Zdravstveno zavarovanje nima kapice, prav tako ne 0,8-% accident insurance. |
| Slovenija | Brez omejitve | ❌ Ne | Prispevki se obračunajo od celotne bruto osnove. Ni zgornje meje, pri kateri bi se npr. pokojninski ali zdravstveni prispevek prenehal obračunavati. |
| Španija | 5.101,20/mesec | ⚠️ Delno | To je običajna maksimalna prispevna osnova, vendar se od 2025 nad njo plačuje še solidarity contribution; leta 2026 so stopnje 1,15 %, 1,25 % in 1,46 % glede na višino presežka. |
| Švedska | Delodajalec: brez kapice; zaposleni pension fee do
SEK 673.038 |
⚠️ Delno | Delodajalčevih 31,42 % socialnih prispevkov se obračunava od celotnega plačila brez kapice. Zaposlenčev 7-% pension fee pa ima maksimalno osnovo. |
Torej, kot lahko vidimo, neke vrste zgornjo mejo za obračunavanje socialnih prispevkov ima 18 držav EU od 27, to je več kot polovica in zaradi tega me preseneča tolikšno nasprotovanje tej ureditvi.
ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
Dvojni status – delo in 100 % pokojnina
V interventnem zakonom je določeno, da se v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju doda novi 115.a člen, v katerem je urejen dvojni status in izplačilo 100 % pokojnine. Prva dva odstavka navedenega člena glasita:
»(1) Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ………………….. in na območju Republike Slovenije nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma z opravljanjem dejavnosti ali začne ponovno delati na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma opravljati dejavnost, pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16., 17. in četrtega odstavka 19. člena tega zakona
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka ima hkrati status zavarovanca in status uživalca ter se ji zagotavlja 100 % izplačilo pokojnine.«
Kritiki te spremembe so svoje kritike, za katere ni nobenega utemeljenega razloga, razen zgolj nasprotovanja tej spremembi, usmerili v minus, ki naj bi nastal v pokojninski blagajni, ker bodo tisti, ki sedaj še naprej delajo, prejeli polno, to je 100 % pokojnino, danes pa prejemajo 40 % ali 20 % pokojnino. Poleg tega trdijo, da se bo s to spremembo delavce prisililo, da se upokojijo, oni pa bi še radi naprej delali. Dejstvo je, da je v Sloveniji cca 660.000 upokojencev in do tega jih je junija 2026 po upokojitvi delalo 22.144, kar je 3,37 % od vseh upokojencev. Tistih, ki prejemajo 40 % pokojnino jih je delalo 17.435, oziroma 2,65 % od vse upokojencev in tistih, ki prejemajo 20 % pokojnino jih je delalo 4.709, oziroma 0,72 % od vseh upokojencev. Kot lahko vidimo se za nadaljevanje dela, kljub temu, da izpolnjujejo pogoje za upokojitev, v času, ko ni prisilnega upokojevanja, odloči zgolj 3,37 upokojencev.
Zaradi tega meni, da so trditve o prisilnem upokojevanju po uveljavitvi interventnega zakona pretirane oziroma predmet zavajanja. Sploh pa glede na to, da je v zakonu predvideno, kako se postopa, če delavec, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, želi delati še naprej. Tako je v 24. členu interventnega zakona določen tekst novega 119.a člena Zakona o delovnih razmerjih. V njemu je določeno, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po zakonu, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev starostne pokojnine. To je starost 60 let in 40 let delovne dobe, ali 65 let in najmanj 15 let delovne dobe.
Delavec lahko predlaga nadaljevanje dela najpozneje 90 dni pred dnevom izpolnitve pogoja za upokojitev. Delodajalec mu pa najpozneje v 30 dneh od prejema pisnega predloga pisno sporoči svojo odločitev. Lahko se strinja in mu pošlje novo pogodbo o zaposlitvi ali navede utemeljene razloge zakaj zaposlitvi nasprotuje. Če delodajalec ne odgovori v roku 30 dni se šteje, da se delovno razmerje nadaljuje brez prekinitve in pod enakimi pogoji.
Če se delavec ne strinja z odločitvijo delodajalca, da ne želi nadaljevati dela z delavcem po izpolnitvi pogojev za upokojitev, lahko delavec v 30 dneh od pisnega odgovora delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Torej, ne drži, da bodo delavci, ki želijo še delati, avtomatsko ostali brez dela.
Ob tem pa kritiki te določbe ne povedo, da že danes imamo prisilno upokojevanje pri sodnikih in notarjih, ki se morajo upokojiti do konca leta, v katerem dopolnijo 70 let.
V nadaljevanju je tabela v kateri je navedeno število oseb, ki so marca 2026 izpolnjevale pogoje za upokojitev in so še naprej delale in to po dejavnostih, ločenih med javnim in zasebnim sektorjem.
| UŽIVALCI DELA STAROSTNE POKOJNINE PO NAZIVU DEJAVNOSTI TER SEKTORJU ZAPOSLITVE, 3/2026 | ||||
| NAZIV DEJAVNOSTI | JAVNI SEKTOR | ZASEBNI SEKTOR | SKUPAJ | DELEŽ V % |
| Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti | 2.320 | 23 | 2.343 | 10,5 |
| Izobraževanje | 2.119 | 214 | 2.333 | 10,4 |
| Zdravstvo | 1.580 | 396 | 1.976 | 8,8 |
| Kopenski promet, cevovodni transport | 1.020 | 1.020 | 4,6 | |
| Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili | 61 | 923 | 984 | 4,4 |
| Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili | 933 | 933 | 4,2 | |
| Socialno varstvo brez nastanitve | 260 | 551 | 811 | 3,6 |
| Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav | 2 | 625 | 627 | 2,8 |
| Specializirana gradbena dela | 587 | 587 | 2,6 | |
| Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje | 3 | 537 | 540 | 2,4 |
| Socialno varstvo z nastanitvijo | 351 | 75 | 426 | 1,9 |
| Proizvodnja drugih strojev in naprav | 415 | 415 | 1,9 | |
| Poslovanje z nepremičninami | 5 | 388 | 393 | 1,8 |
| Varovanje in poizvedovalne dejavnosti | 348 | 348 | 1,6 | |
| Dejavnost članskih organizacij | 3 | 342 | 345 | 1,5 |
| Oskrba z električno energijo, plinom in paro | 340 | 340 | 1,5 | |
| Proizvodnja živil | 329 | 329 | 1,5 | |
| Proizvodnja električnih naprav | 325 | 325 | 1,5 | |
| Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje | 2 | 310 | 312 | 1,4 |
| Popravila in montaža strojev in naprav | 307 | 307 | 1,4 | |
| Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti | 5 | 272 | 277 | 1,2 |
| Pravne in računovodske dejavnosti | 1 | 268 | 269 | 1,2 |
| Gostinske nastanitvene dejavnosti | 35 | 229 | 264 | 1,2 |
| Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas | 257 | 257 | 1,2 | |
| Dejavnost strežbe jedi in pijač | 254 | 254 | 1,1 | |
| Gradnja inženirskih objektov | 241 | 241 | 1,1 | |
| Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov | 237 | 237 | 1,1 | |
| Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov | 20 | 192 | 212 | 0,9 |
| Proizvodnja kovin | 205 | 205 | 0,9 | |
| Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode | 9 | 190 | 199 | 0,9 |
| Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost | 129 | 68 | 197 | 0,9 |
| Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti | 3 | 190 | 193 | 0,9 |
| Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic | 190 | 190 | 0,9 | |
| Poštna in kurirska dejavnost | 185 | 185 | 0,8 | |
| Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva | 173 | 173 | 0,8 | |
| Gradnja stavb | 170 | 170 | 0,8 | |
| Kulturne in razvedrilne dejavnosti | 127 | 40 | 167 | 0,7 |
| Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti | 154 | 3 | 157 | 0,7 |
| Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo | 154 | 154 | 0,7 | |
| Dejavnost oskrbe stavb in okolice | 150 | 150 | 0,7 | |
| Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, pridobivanje sekundarnih surovin | 147 | 147 | 0,7 | |
| Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov | 141 | 141 | 0,6 | |
| Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti | 2 | 133 | 135 | 0,6 |
| Druge storitvene dejavnosti | 134 | 134 | 0,6 | |
| Radijska in televizijska dejavnost | 112 | 11 | 123 | 0,6 |
| Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov | 122 | 122 | 0,5 | |
| Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja | 119 | 119 | 0,5 | |
| Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti | 1 | 110 | 111 | 0,5 |
| Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov | 106 | 106 | 0,5 | |
| Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti | 105 | 105 | 0,5 | |
| Proizvodnja pohištva | 101 | 101 | 0,5 | |
| Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa | 98 | 98 | 0,4 | |
| Zaposlovalne dejavnosti | 86 | 86 | 0,4 | |
| Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve | 84 | 84 | 0,4 | |
| Športne in druge dejavnosti za prosti čas | 35 | 49 | 84 | 0,4 |
| Telekomunikacijske dejavnosti | 2 | 73 | 75 | 0,3 |
| Druge strokovne in tehnične dejavnosti | 73 | 73 | 0,3 | |
| Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve | 72 | 72 | 0,3 | |
| Proizvodnja tekstilij | 61 | 61 | 0,3 | |
| Založništvo | 2 | 52 | 54 | 0,2 |
| Proizvodnja pijač | 45 | 45 | 0,2 | |
| Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti | 42 | 42 | 0,2 | |
| Proizvodnja oblačil | 40 | 40 | 0,2 | |
| Ne gre za dejavnost | 36 | 36 | 0,2 | |
| Prirejanje iger na srečo | 36 | 36 | 0,2 | |
| Pridobivanje rudnin in kamnin | 34 | 34 | 0,2 | |
| Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov | 34 | 34 | 0,2 | |
| Oglaševanje in raziskovanje trga | 1 | 31 | 32 | 0,1 |
| Druge informacijske dejavnosti | 1 | 27 | 28 | 0,1 |
| Gozdarstvo | 9 | 17 | 26 | 0,1 |
| Veterinarstvo | 20 | 20 | 0,1 | |
| Dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi | 1 | 17 | 18 | 0,1 |
| Ravnanje z odplakami | 17 | 17 | 0,1 | |
| Proizvodnja drugih vozil in plovil | 16 | 16 | 0,1 | |
| Dajanje v najem in zakup | 9 | 9 | 0,0 | |
| Pridobivanje premoga | 9 | 9 | 0,0 | |
| Storitve za rudarstvo | 4 | 4 | 0,0 | |
| Ribištvo in gojenje vodnih organizmov | 3 | 3 | 0,0 | |
| Zračni promet | 3 | 3 | 0,0 | |
| Proizvodnja koksa in naftnih derivatov | 2 | 2 | 0,0 | |
| Vodni promet | 2 | 2 | 0,0 | |
| Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki | 1 | 1 | 0,0 | |
| SKUPAJ | 7.355 | 14.978 | 22.333 | 100,0 |
Glede trditev nasprotnikov interventnega zakona, da bo zaradi možnosti prejemanja 100 % pokojnine vseh tistih, ki nadaljujejo z delom, v pokojninski blagajni nastal minus, je potrebno poudariti, da bi do tega minusa, oziroma povečanega odhodka pokojninske blagajne prišlo tudi v primeru, če ti ne bi nadaljevali z delom in bi se takoj upokojili, ko so izpolnili pogoje za upokojitev. Zato trdim, da kritiki interventnega zakona zavajajo.
Še enkrat ponavljam, če nobeden upokojenec ne bi nadaljeval z delom in bi se vsi upokojili, bi pokojninska blagajna imela identične odhodke, kot jih bo imela sedaj, ko še naprej delajo in jim bo z interventnim zakon pripadala cela pokojnina.
Če se določena skupina upokojencev, gre za nekaj več kot 22.000 upokojencev odloči, da bo še naprej delal, je popolnoma normalno, da jim pripada 100 % pokojnina, saj so si jo zaslužili, s tem, ko pa še naprej delajo, pa še naprej plačujejo socialne prispevke in s tem povečujejo prihodke državnega proračuna. Torej, vračajo v proračun.
Če bi vsi, ki sedaj delajo in prejemajo 40 % ali 20 %, prejeli 100 % pokojnino, bi to pomenilo cca 240 milijonov višjih odhodek iz pokojninske blagajne, ampak to je znesek, ki jim pripada v vsakem primeru. Če se odločijo, da po upokojitvi ne bodo delali, bodo prejeli to pokojnino, če pa še naprej delajo in prejemajo polno pokojnino, pa s svojim delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost in dohodnine polnijo proračun.
V nadaljevanju sem s pomočjo umetne inteligence pripravil tabelo s pregledom možnosti nadaljevanja dela in prejemanja polne pokojnine v vseh 27-tih državah EU. Kot lahko vidimo te možnosti nimamo samo v Sloveniji, Hrvaška pa ima določeno specifiko in to v primeru, če delaš manj kot polovični delovni čas, ti poleg plače pripada cela, to je 100 % pokojnina, če pa delaš več kot polovični delovni čas, pa ti pripada le 50 % plače.
Država 100 % pokojnine + Mora
pokojnina in prekiniti
polna zaposlitev zaposlitev Omejitev zaslužka/zmanjšanje Pomembna posebnost
Avstrija ✅ DA Ne Ne po redni upokojitveni starosti OECD: brez omejitev kombiniranja po
redni upokojitveni starosti.
Belgija ✅ DA Ne Praviloma ne po izpolnitvi pogojev Prispevki pri delu po upokojitvi ne
ustvarjajo vedno sorazmernih novih
pokojninskih pravic.
Bolgarija ✅ DA Ne Ne Evropska komisija jo uvršča med države,
kjer kombinacija dela in pokojnine ne
povzroči zmanjšanja.
Hrvaška ❌ NE za polni 50 % pokojnine pri delu nad Pomembna sprememba od 1. 1. 2026:
delovni čas polovico polnega časa oseba, stara najmanj 65 let, ki dela več
kot polovico polnega časa oziroma
polni čas, prejema 50 % pokojnine.
Ciper ✅ DA Ne Ne Komisija ga uvršča med države brez
zmanjšanja pokojnine zaradi dela.
Češka ✅ DA Ne Ne Ena najbolj liberalnih ureditev; OECD:
brez omejitev po redni upokojitveni
starosti.
Danska ✅ DA Ne Plača ne zmanjša državne pokojnine Danski uradni portal za 2026 izrecno
pravi, da lahko delaš, kolikor želiš,
plača pa ne vpliva na osnovni znesek
ali pokojninski dodatek. Drugi dohodki
lahko vplivajo na dodatke.
Estonija ✅ DA Ne Ne OECD: brez omejitev kombiniranja po
normalni upokojitveni starosti.
Finska ⚠️ DA, vendar Da Praviloma ne po ponovni zaposlitvi Za uveljavitev pokojnine je praviloma
treba najprej končati obstoječo pogodbo;
pri zgornji starostni meji, trenutno 68 let,
obstaja izjema.
Francija ⚠️ DA, Da Pri nepopolni pokojnini lahko velja Za polno kombinacijo mora biti praviloma
pod pogoji omejitev pridobljena polna pokojnina; OECD
navaja tudi obvezno prekinitev pogodbe
in posebna pravila pri vrnitvi k istemu
delodajalcu.
Nemčija ✅ DA Ne Ne Polno starostno pokojnino je mogoče
kombinirati z zaposlitvijo; posebnost je
omejeno ustvarjanje dodatnih pravic iz
določenih prispevkov.
Grčija ⚠️ DA Ne Pokojnina se ne zmanjša Od 2024 se prejšnje 30-% zmanjšanje ne
uporablja; zaposlen upokojenec plačuje
poseben prispevek, pri zaposlenih
približno 10 % zavarovalne osnove.
Madžarska ✅ DA Ne Ne OECD: po normalni upokojitveni starosti
brez omejitve kombiniranja.
Irska ✅ DA Ne Ne Delo ni ovira za prejemanje običajne
državne starostne pokojnine.
Italija ⚠️ DA Da Za običajno starostno pokojnino OECD jo uvršča med države, kjer je treba
po prekinitvi praviloma ne za pridobitev pokojnine najprej prekiniti
delovno razmerje, nato je mogoče delati.
Latvija ✅ DA Ne Ne OECD: brez omejitev po normalni
upokojitveni starosti.
Litva ✅ DA Ne Ne OECD: brez omejitev po normalni
upokojitveni starosti.
Luksemburg ✅ DA Ne Pokojnina praviloma ostane cela Prispevki zaposlenega upokojenca ne
ustvarjajo nujno polnih dodatnih
pokojninskih pravic.
Malta ✅ DA Ne Ne po predpisani starosti Evropska komisija jo uvršča med režime
brez zmanjšanja po doseženi zahtevani
starosti.
Nizozemska ✅ DA Ne Ne za državno AOW Državna pokojnina se lahko kombinira z
delom; posamezne poklicne pokojninske
sheme imajo lahko svoja pravila.
Poljska ⚠️ DA, Da Po ponovni zaposlitvi praviloma Za začetek prejemanja pokojnine je treba
po prekinitvi brez limita po redni starosti prekiniti obstoječo pogodbo, nato se lahko
oseba ponovno zaposli.
Portugalska ⚠️ DA, Da Nato praviloma 100 % OECD izrecno zahteva prenehanje
po prekinitvi pogodbe; pri vrnitvi k nekdanjemu
delodajalcu obstaja tudi čakalno obdobje.
Romunija ✅ DA Ne Praviloma ne Komisija jo uvršča med države, kjer je po
določeni starosti kombinacija možna brez
zmanjšanja; za posamezne javne funkcije
lahko veljajo posebna pravila.
Slovaška ✅ DA Ne Ne pri običajni starostni pokojnini Delo je dovoljeno, vendar prispevki
zaposlenega upokojenca ustvarjajo manj
dodatnih pokojninskih pravic kot pri
običajnem zaposlenem.
Slovenija ❌ NE — 40 %, nato 20 % pri polni vključitvi Če ostaneš oziroma ponovno vstopiš v
obvezno zavarovanje za polni čas, se
izplačuje 40 % starostne pokojnine največ
tri leta, nato 20 %. ZPIZ to neposredno
potrjuje.
Španija ⚠️ DA Poseben 45–100 % Za jubilación activa je treba upokojitev
šele postopoma režim odložiti najmanj eno leto. Delež je po 1 letu
45 %, nato 55 %, 65 %, 80 % in po 5 letih
100 %. Poleg tega se plačuje poseben
prispevek.
Švedska ✅ DA Ne Ne OECD: brez omejitev kombiniranja
dela in pokojnine po normalni upokojitveni
starosti.
Mali s.p. in plačilo prispevkov
V 21. členu interventnega zakona je določeno, da se v Zakonu o pokojninskem in invalidske zavarovanju doda novi 145.a člen. Gre za določitev najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene in kmete. Tako je določeno, da se zavarovalna osnova za zavarovanca, pri katerem letni prihodek ne preseže letne minimalne plače, ki znaša 17.782,56 EUR, določi največ v višini 45 % minimalne letne plače. V kolikor to preračunamo na mesečni nivo, to pomeni, da znaša mesečna zavarovalna osnova 666,85 EUR, oziroma socialni prispevki delojemalca in delodajalca, brez dolgotrajne oskrbe, 254,74 EUR (38,2 %). V četrtem odstavku je določeno, da zavezanec lahko ta ukrep koristi samo enkrat za obdobje 24 mesecev. Torej, ne gre za ukrep, ki bi veljal večno.
Poleg tega pa je potrebno vedeti, da že danes velja pravilo, da vsak s.p., ki prvič prične s svojo dejavnostjo, prvo leto plačuje le 50 %, drugo leto pa 70 % pokojninskega prispevka. To pomeni, da še sedaj imamo nek popust pri normalnem s.p.
Ta rešitev z malim s.p. je dobra odločitev predvsem za tiste, ki želijo začeti z dejavnostjo in na začetku ne bodo imeli dovolj visokih prihodkov. Poleg tega pa ta ukrep velja samo enkrat za obdobje 24 mesecev.
ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI
V zakonu je določeno, da se od pokojnin ne plačuje prispevek za dolgotrajno oskrbo. To določbo ocenjujem kot pozitivno in jo gledam dolgoročno. To pomeni, da je popolnoma normalno, da nekdo, ki je 40 let plačeval prispevek za dolgotrajno oskrbo, da ga po upokojitvi ne plačuje več- Zato je to določbo potrebno gledati s tega zornega kota. Presenečajo me komentarji nekaterih upokojencev, ki trdijo, da pa oni želijo plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo in se zaradi tega ne strinjajo s to spremembo zakona. Moj nasvet njim je, da v kolikor želijo še naprej plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, da ga lahko plačujejo v obliki prostovoljnega prispevka za dolgotrajno oskrbo.
ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH
V 24. členu interventnega zakona je določeno, da se v Zakonu o delovnih razmerjih doda nov 119.a člen, v katerem je urejeno prenehanje pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo pravice do starostne pokojnine in možnost nadaljevanja delovnega razmerja ali sklenitev novega delovnega razmerja.
Tako je v tem členu določeno, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu z dnem, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Ta določba se v javnosti predstavlja kot prisilno upokojevanje in poseganje v pravico delavca do dela. Kot sem že predhodno predstavil v delu tega zapisa, ki se nanaša na dvojni status, to je delo in 100 % pokojnina, se za nadaljevanja dela, po upokojitvi, določi zgolj 3,37 % od vseh upokojencev. Zaradi tega menim, da so trditve o prisilnem upokojevanju po uveljavitvi interventnega zakona pretirane oziroma predmet zavajanja. Sploh pa glede na to, da je v zakonu predvideno, kako se postopa, če delavec, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, želi delati še naprej. Tako je določeno, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po zakonu, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev starostne pokojnine. To je starost 60 let in 40 let delovne dobe, ali 65 let in najmanj 15 let delovne dobe.
Delavec lahko predlaga nadaljevanje dela najpozneje 90 dni pred dnevom izpolnitve pogoja za upokojitev. Delodajalec mu pa najpozneje v 30 dneh od prejema pisnega predloga pisno sporoči svojo odločitev. Lahko se strinja in mu pošlje novo pogodbo o zaposlitvi ali navede utemeljene razloge zakaj zaposlitvi nasprotuje. Če delodajalec ne odgovori v roku 30 dni se šteje, da se delovno razmerje nadaljuje brez prekinitve in pod enakimi pogoji.
Če se delavec ne strinja z odločitvijo delodajalca, da ne želi nadaljevati dela z delavcem po izpolnitvi pogojev za upokojitev, lahko delavec v 30 dneh od pisnega odgovora delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Torej, ne drži, da bodo delavci, ki želijo še delati, avtomatsko ostali brez dela.
Ob tem pa kritiki te določbe ne povedo, da že danes imamo prisilno upokojevanje pri sodnikih in notarjih, ki se morajo upokojiti do konca leta, v katerem dopolnijo 70 let, pa nisem opazil nobene kritike te določbe.
Predlagam vam, da si v delu tega zapisa, ki se nanaša na dvojni status – delo in 100 % pokojnina, ogledate obe tabeli in kako je to urejeno v državah EU.
ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST
S spremembo zakona o davku na dodano vrednost je predvideno znižanje stopnje DDV iz 9,5 % na 5,0 % za določeno vrsto hrane in mi kritike v zvezi s to določbo niso jasne in jih ne razumem.
Podobno velja tudi za začasni ukrep znižanja stopnje DDV za energente iz 22,0 % na 9,5 %.
ZAKLJUČEK
Na koncu tega dolgega zapisa lahko zaključim, da mi nikakor ni jasno, zakaj nekateri nasprotujejo določbam interventnega zakona in zakaj te spremembe označujejo kot spremembe za bogate, če to ne izhaja iz zakona. Ta zakon je pozitivna sprememba in zato ga je potrebno glasovati ZA njegovo uveljavitev.
Mag. Ivan Simič