Erozija stebra demokracije

Slovensko pravosodje že dolgo ni več steber demokracije, temveč oder za politične obračune, kjer sta zakon in pravica postala orodji v rokah tistih, ki si podrejajo institucije za lastne interese. Politično motivirani pregoni Janeza Janše so le najbolj očiten primer te zlorabe sistema, ki spodkopava zaupanje ljudi v pravno državo.

Politični pregoni proti Janezu Janši so eden najbolj očitnih primerov politizacije pravosodnega sistema. Sodbe, ki so bile kasneje razveljavljene, in postopki, ki so trajali nerazumno dolgo, so simbol tega, kar mnogi imenujejo krivosodje. Takšni primeri ne škodujejo le posameznikom, temveč tudi celotnemu sistemu, saj ustvarjajo dvom v nepristranskost sodnikov in integriteto institucij.

Eden ključnih pokazateljev stanja pravosodja v Sloveniji je število pritožb slovenskih državljanov na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Leta 2023 je bilo proti Sloveniji vloženih 978 pritožb, kar je največ glede na število prebivalcev med vsemi državami članicami Sveta Evrope. To pomeni 4,62 pritožbe na 10.000 prebivalcev, medtem ko je evropsko povprečje 0,41 pritožbe na 10.000 prebivalcev.ESČP je v dveh sodbah proti Sloveniji ugotovilo kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah, predvsem pravice do poštenega sojenja. Poleg tega je sodišče zavrnilo ali razglasilo za nedopustne še 203 primere proti Sloveniji.

Kako naj državljani zaupajo institucijam, ki so tako očitno neučinkovite in pogosto nepravične?

Medtem nekateri samooklicani borci za demokracijo trdijo, da je kritika sodišč nedopustna in da je njihove odločbe treba sprejeti brez vprašanj, za dobro demokracije in zaupanja vanjo. A kaj drugega so politično motivirani procesi, nerazumno dolgi sodni postopki, ignoriranje ustavnih pravic državljanov in očitna neenakost pred zakonom, če ne krivosodje v svoji najbolj goli obliki?

Kritike pravosodja nekateri označujejo kot napad na demokracijo, a resnica je ravno nasprotna. Prav kritika, ki je utemeljena na konkretnih primerih, je tisto, kar lahko institucije opomni na njihove pomanjkljivosti in jih prisili k reformam. Slovenija ne sme več dopuščati, da njeno pravosodje postaja oder za politične igre. Potrebujemo temeljito reformo, ki bo v ospredje postavila učinkovitost, enakost pred zakonom in spoštovanje pravic državljanov, in ne zgolj višanje plač sodnikov kot edini razlog za sodniško neodvisnost in učinkovitost. Prav tako je nujno vzpostaviti mehanizme za odgovornost tistih, ki zlorabljajo pravosodni sistem za politične ali osebne cilje.

Krivosodje ni le beseda, temveč opis stanja, ki razjeda temelje naše družbe. To stanje ne potrebuje politične korektnosti, temveč jasno in odločno poimenovanje. Če ne bomo stvari poimenovali s pravim imenom, bomo še naprej zgolj opazovalci postopnega razkroja pravne države in demokracije. Gre za več kot zgolj za posamezne primere krivic.