Dušan Semolič naj bi na ZSSS predal štafeto Lidiji Jerkič

Pomembno je opozoriti na zelo pomembno dejstvo, ki zadeva vse nas, predvsem pa naše zanamce. Po 26 letih obvladovanja največjega sindikata v Sloveniji – Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (v nadaljevanju ZSSS), ki si ga je tako uspešno podredil stari komunistični »ceh« v Republiki Sloveniji, se nam sedaj ponovno piše enaka, če ne še slabša zgodba.

Na čelo te organizacije naj bi namesto Dušana Semoliča prišla Lidija Jerkič. Nekateri se boste ob tej novici zgrozili, drugi pa zamahnili z roko in dejali, da je prav, »da zapiha nov veter«. Da pa vse tiste, ki ste mnenja, da so spremembe na čelu ZSSS dobre in da je čas, da Semoliča zamenja nov obraz, seznanimo, da je ta novica zelo zaskrbljujoča, ob dejstvu, kdo naj bi ga nasledil. Lidija Jerkič je hči upokojenega generala Jugoslovanske ljudske armade, ki je v letu 1991 za Republiko Slovenijo predstavljala okupatorsko vojsko, ki je izvedla zločin nad  slovenskim narodom, le-ta jo je dolga leta financiral. Njen oče je kot oficir te armade hote ali nehote podpiral zločin, ki se je zgodil nad slovenskim narodom. Poleg tega je potrebno poudariti, da je Jerkičeva predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije (v nadaljevanju SKEI), ki ima največje število članov v Republiki Sloveniji in če bi resnično delovala v korist delavk in delavcev, bi v vsem tem obdobju že poskušala urediti prenekatere pravice delavk in delavcev, ki so jim prepogosto kršene. Ampak očitno je individualizem pomembnejši od pravic delavk in delavcev. Tako so v ZSSS kot tudi v SKEI delovali vseh teh 26 let in »karavana gre dalje«.

Poleg tega je zaskrbljujoče dejstvo, da na uradni spletni strani SKEI-a podpredsednik tega sindikata »pozira« z majico Che Guevare, za katerega vsi dobro vemo, kakšno ureditev v državi je zagovarjal. Che Guevara je namreč na skoraj vseh slikah fotografiran z rdečo zvezdo, ki v Republiki Sloveniji za prenekatere predstavlja zločinski simbol. Prav tako vemo, da so ljudje, kot je bil Che Guevara, kršili tako delavske kot človekove pravice, poskrbljeno je bilo le za njihov »ceh«. Nemogoče je, da bi sindikalistka Jerkičeva po eni strani dopuščala, da podpredsednik neuradno zastopa politiko Che Guevare, po drugi strani pa bi se borila za delavske pravice. Ne morem mimo vprašanja, kje živimo? Ali je Slovenkam in Slovencem res tako vseeno za vse, da vse prepuščajo drugim? Grozljivo! Gre za naše pravice in za našo skupno prihodnost, ki jo soustvarjamo, ne more in ne sme nam biti vseeno! Za nobeno stvar. Predvsem pa, to si zaslužijo tudi vsi zavedni Slovenke in Slovenci, ki so se borili za samostojno Republiko Slovenijo in so s trdnim in garaškim delom ustvarjali slovensko gospodarstvo, ki so ga večinoma tajkuni že izropali in pokradli. Dovolj je, ropanje Republike Slovenije je potrebno ustaviti, ampak to nam lahko uspe le skupaj, prostora za apatijo ni!

Delavke in delavci, bistvo sindikata niso sindikalni izleti in malo cenejši dopust, bistvo sindikata je, da se bori za vaše pravice in pravice vaših bližnjih, da ne boste živeli iz rok v usta, ampak boste lahko normalno preživeli skozi mesec brez velikih odrekanj. Če bi sindikalisti v Republiki Sloveniji delovali v korist delavskega razreda od nastanka samostojne Republike Slovenije, bi danes imeli blagostanje, s katerim bi se lahko ponašali v svetu, tako pa so delavke in delavce izropali vsega dostojanstva, ker vestno služijo stari politični nomenklaturi. In še za vse skeptike, če bi se sindikalisti trudili za delavke in delavce, ne bi imeli plače okoli 2.000 € neto, ampak bi se približali plačam, ki jih prejemajo delavke in delavce. Poleg tega pa je pomembno, da se ljudje poistovetijo s svojim sindikalnim zaupnikom in čutijo v njem oporo, česar pa se s trenutnimi vodilnimi sindikalisti ne morejo.

Zato je čas, da začno slovensko sindikalno »sceno«, tako namreč situacijo na področju sindikalizma lahko trenutno poimenujemo, voditi ljudje, ki se z delavkami in delavci dejansko lahko poistovetijo, ne pa ljudje, ki jih je na vrh postavila nekdanja nomenklatura in več kot očitno služijo zase in za svoje politične interese, kar se z novim vodstvom ZSSS še utrjuje in zakoreninja v naš družbeni položaj. Temu je potrebno narediti konec in postaviti zdravo in trdno jedro, ki bo delovalo v korist vseh nas in bo dejansko izborilo delavske pravice.