Dovolj je kompromisov in politične korektnosti!
sobota, 22. 2. 2025Danes sem se odločil, da v svoji kolumni objavim intervju, ki sem ga nedavno opravil za revijo Demokracija. Z novinarko Petro Janša sva govorila o boju za demokracijo v Sloveniji, pomenu zmage Donalda Trumpa v ZDA za Evropo, izzivih, s katerimi se bo EU soočala v času globalnih sprememb, ter o koncu cenzure in svobodi govora na Facebooku. Vabim vas k branju!
1. Gospod Štrakl, če najin pogovor začneva z enim od vaših misli, ki ste jih delili na omrežju X. Zapisali ste namreč, da se v Sloveniji »začenja boj za uresničitev tisočletnih sanj naših prednikov«. Kaj se ta boj ni končal v začetku devetdesetih let, ko smo dobili svojo državo?
Res je, da smo leta 1991 dosegli zgodovinski mejnik z osamosvojitvijo Slovenije, vendar to ni bil konec zgodbe. Pridobili smo pravico do samoodločbe, a ta pravica je le orodje, ki ga moramo nenehno varovati in krepiti. Tisočletne sanje naših prednikov niso bile zgolj o fizični državi, temveč o svobodni, pravični in demokratični družbi, kjer vladata vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic. Danes vidimo, kako te vrednote postajajo ogrožene zaradi klientelizma, zlorab oblasti in ideoloških razdorov. Zato verjamem, da se boj za resnično svobodno Slovenijo nadaljuje.
2. Želite reči, da se boj za demokracijo nikoli ne konča…
Tako je, boj za demokracijo je stalen proces. Demokracija ni nekaj, kar dosežemo in nato shranimo na polico. Zahteva stalno pozornost, aktivno državljansko udeležbo in odpornost proti poskusom zlorab oblasti. Zgodovina nas uči, da so najbolj kritični trenutki za demokracijo ravno takrat, ko ljudje postanejo pasivni in menijo, da so dosegli “konec zgodovine”.
3. Ste veseli zmage Donalda Trumpa v ZDA?
Donaldu Trumpu je treba čestitati ne samo za njegovo zmago, ampak tudi za to, da nam je pokazal, kakšno politiko moramo ustvarjati v EU in Sloveniji. Njegova zmaga simbolizira upor proti elitam, ki so izgubile stik z običajnimi ljudmi. Veter, ki ga je sprožila njegova zmaga, lahko postane veter sprememb tudi za Evropo. Gre za opozorilo, da moramo politiko preusmeriti nazaj k ljudem, k njihovim potrebam in reševanju realnih problemov. Opominja nas na potrebo po povečanju konkurenčnosti EU, debirokratizaciji, zniževanju davkov, večji energetski neodvisnosti in prenehanju zelenega ludizma, ki slabša našo konkurenčnost. Zmaga Trumpa je budnica, ki nas opominja, da EU mora postati tudi bolj samostojna in poskrbeti za lastno varnost in obrambo ter končati s politiko woke blodenj, ki odvračajo pozornost od resničnih izzivov in družbi povzročajo nepopravljivo škodo.

4. Kako bodo po vašem mnenju Trumpove odločitve vplivale na globalno politiko?
Trumpove odločitve bodo najverjetneje zaostrile geopolitiko. Njegova politika “America First” lahko vodi v šibkejše multilateralne institucije in povečano rivalstvo med velesilami. Vendar pa je to tudi priložnost za EU, da se postavi na svoje noge in postane resničen globalni igralec. Ključno bo, kako bodo EU in druge zaveznice ZDA prilagodile svoje politike tej novi realnosti.
5. Kaj pa EU, kako se bo znašla v vrtincu očitnih globalnih sprememb?
EU je pred ključnim preizkusom. Na eni strani mora doseči večjo mero strateške avtonomije, na drugi strani pa obdržati tesne odnose z ZDA. To zahteva poglobljeno reformo institucij, krepitev zunanje politike in obrambne sposobnosti ter bolj odločno stališče do globalnih igralcev, kot sta Kitajska in Rusija. Največja nevarnost za EU pa ostaja notranja razdeljenost, ki jo zunanji akterji pogosto s pridom izkoriščajo. Zdaj je končno čas, da postavimo interese EU, držav članic in dobro naših ljudi na prvo mesto. Čas je, da prenehamo s samodestruktivnimi politikami solidarnosti in pravičnosti, ki uničujejo naše gospodarstvo in življenja ljudi.
6. Je tudi v Evropskem parlamentu čutiti zaskrbljenost oziroma navdušenje glede Trumpovih napovedi – če lahko iz prve roke poveste, kakšno je tam trenutno vzdušje?
Vzdušje v Evropskem parlamentu glede Trumpovih napovedi je mešanica previdnosti in priložnosti. Na eni strani so poslanci, ki izražajo zaskrbljenost, predvsem v kontekstu varnosti in mednarodne trgovine. Na drugi strani pa obstajajo tisti, ki v tem vidijo priložnost za EU, da okrepi svojo strateško avtonomijo in postane enakovreden partner ZDA. Jasno je, da Trumpova politika zahteva od EU bolj samozavestno in usklajeno zunanjo politiko. Trenutno se kaže, da bodo spremembe, ki jih prinaša ameriška administracija, dodatno testirale evropsko enotnost, a hkrati omogočile priložnosti za razvoj bolj neodvisne in odgovorne evropske diplomacije. Želim si, da bo v EU prevladal zdrav razum in bomo to priložnost izkoristili.
7. Kdaj bo konec cenzure na Facebooku tudi za slovenske uporabnike?
Cenzura na FB in drugih platformah je pereč problem, saj pogosto posega v svobodo izražanja mnenj. Osebno sem to doživel večkrat, ko so mi celo odstranili objavo, nazadnje pa, ko mi je bila zavrnjena sponzorirana objava, kjer sem želel povabiti ljudi, da sledijo moji strani in se pridružijo pogovoru o prihodnosti naše države. Zapisal sem preprosto: “Postavimo Slovenijo na prvo mesto! Pridružite se mi in sledite moji strani – skupaj lahko dosežemo več!”. Se vam zdi to sporno? Ali gre morda za cenzuro in neenakopravnost? Takšna dejanja kažejo na selektivno obravnavo, kjer so eni privilegirani, drugi pa omejeni, ker ne ustrezajo pravemu političnemu narativu. Ko razpravljamo o Aktu o digitalnih storitvah, bi se morali pogovarjati o tem, kako bomo na teh platformah zagotovili transparentne in enakopravne pogoje za vse uporabnike, ne glede na njihove politične in ideološke poglede. Namesto tega pa se pogovarjamo, kako pod pretvezo zaščite ranljivih skupin in družbenega miru ideološko cenzurirati drugače misleče. Ta problem je veliko globlji, kot je videti, saj je svoboda izražanja postala odvisna od tega, ali se vaša mnenja skladajo z “naprednimi” družbenimi normami. Vsak, ki si drzne izzvati prevladujoče pripovedi, tvega, da bo označen za nestrpnega, nazadnjaškega ali celo sovražnega. Takšna cenzura je nevarna za demokracijo, saj so kritična misel, razprava in soočenje različnih mnenj tisti stebri, na katerih stoji vsaka resnična demokracija. Če teh stebrov ni, nismo svobodni – smo zgolj del kolektivnega enoumja, ki ga diktirajo trenutni družbeni trendi.
8. Bi morala EU ustvariti svoje lastne družbene platforme?
Ne, naloga EU ni ustanavljanje družbenih platform, temveč ustvarjanje pogojev, da lahko nastanejo. Trenutno bolj kot nove platforme potrebujemo zagotovilo, da obstoječe delujejo pravično in transparentno. Ključno je, da se nobenega ne favorizira ali na drugi strani ideološko cenzurira. Svoboda izražanja mora veljati enako za vse, ne glede na politične ali ideološke poglede.V kontekstu vašega vprašanja je bistveno razmisliti, zakaj te platforme, tako kot številni drugi gospodarski preboji, niso nastale v EU. Seveda bi bilo idealno, da bi jih razvili tudi v Evropi, vendar je za to treba ustvariti ustrezne poslovne pogoje. Sicer pa, revolucija platform se je zgodila pred dvajsetimi leti, danes pa je ključno vlagati v umetno inteligenco, polprevodniške čipe in druge napredne tehnologije. Prav na teh področjih bi morala EU krepiti svoje inovacijske zmogljivosti ter ustvarjati konkurenčno in spodbudno okolje za razvoj prihodnjih prebojev.
9. Bi še kaj dodali?
Na koncu bi se rad dotaknil domače politike, saj je čas, da jasno povemo, kam nas pelje ta uničevalna leva politika. V času, ko bi morali reševati probleme, ki nas pestijo, se levica ukvarja z uničevanjem vsega, kar je osnovno in naravno. Njihove politike, zamaskirane v prijazne slogane o “enakosti”, “pravičnosti” in “trajnosti,” so v resnici recept za razpad gospodarstva, varnosti in temeljev družbe.
Levica z mirno vestjo uničuje lastno gospodarstvo v imenu podnebne pravičnosti, kjer sprejemajo odločitve, ki dušijo gospodarstvo, zapirajo podjetja in ljudi spravljajo v revščino. Pretirana regulacija, absurdni davki in kaznovanje industrij, ki so temelj naše blaginje, nas ne peljejo v svetlo prihodnost, temveč v družbeno bedo. Levica daje prednost tujcem pred lastnimi državljani, saj pod krinko strpnosti in vključevanja sistematično uničujejo varnost v naših mestih. Njihove politike odprtih vrat ustvarjajo družbo, kjer se državljani bojijo hoditi po lastnih ulicah. Namesto da bi poskrbeli za zakonitost, levica demonizira tiste, ki si drznejo opozarjati na te probleme. Levica načrtno uničuje družino, temelj vsake zdrave družbe. Z “woke” blodnjami spodkopavajo vse, kar družino drži skupaj: materinstvo, očetovstvo, pripadnost in vrednote. Otroke učijo, da naj bodo zmedeni o svojem spolu, da naj se sramujejo svoje domovine in da pripadnost lastnemu narodu ni vredna spoštovanja.
Slovenija si takšne uničujoče politike, ki predstavlja sistematično grožnjo prihodnosti naroda, v naslednjem mandatu ne more več privoščiti. Zato je čas, da povemo jasno in glasno, da se s takšno vizijo prihodnosti ne strinjamo. Dovolj je kompromisov in politične korektnosti! Prihodnost Slovenije mora temeljiti na zdravih vrednotah, ki zagotavljajo blaginjo in varnost za vse. Naša prihodnost je odvisna od tega, ali bomo imeli pogum biti glasni – tudi takrat, ko nas hočejo na vse načine utišati. Zato vztrajajmo in bodimo glasni.


