Voda ni le nujna za življenje in zdravje ljudi, ampak predstavlja strateški vir 21. stoletja. V mednarodnem pravu se je zato razvila človekova pravica do pitne vode.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 pravico do varne in čiste pitne vode opredelila kot bistveno človekovo pravico za polno uživanje pravice do življenja. Med 122 državami, ki so podprle resolucijo oz. omenjeni zapis je bila tudi Slovenija. Več kot 2 milijardi ljudi še vedno nima dostopa do varne pitne vode. Vsako leto zaradi bolezni povezanih s pomanjkanjem čiste vode umre več kot dva milijona ljudi, od tega jih je milijon in pol otrok, mlajših od pet let.
Žal, imamo tudi v Sloveniji še vedno področja, kjer ljudje nimajo čiste pitne vode, kot je denimo predel Ajdovca v občini Žužemberk. Na mestu je vprašanje, kaj se je za omenjene prebivalce spremenilo po tem, ko smo pred 7 leti z velikim pompom v 70.a člen Ustave zapisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode? Razen tega, da sedaj lahko rečejo, da jim država krši ustavno pravico, sprememb zanje ni.
A v Sloveniji, konkretneje v glavnem mestu Ljubljani, se nam zaradi nedotakljivosti, brezbrižnosti in z evri ter z milijonskimi odpisi dolgov natovorjenega župana Jankovića, po vpisu pravice do pitne vode v Ustavo, stanje celo drastično slabša.
Z gradnjo kanalizacije nad vodonosnikom se ogroža življenje več kot 300.000 prebivalcem ter ostalemu ekosistemu. Gre za odsek med Brodom in Ježico, torej v bližini vodarn Šentvid in Kleče, ki oskrbujeta Ljubljano in okolico z 90% pitne vode.
Za lažje razumevanje pomembnosti tega odseka. V Klečah npr. ni bilo mogoče graditi nove hiše. Za nadomestno gradnjo so ljudje čakali več kot deset let za gradbeno dovoljenje. Zato prebivalci tega območja, danes še toliko težje razumejo, kaj se dogaja. Danes je na vodonosniku voda čista, ni greznic, ni potrebno nobenega odvajanja. Brat bratu ne bi dovolil, da tam, ko nekdo črpa vodo, drugi napelje kanalizacijo, pravijo zaskrbljeni prebivalci.
Pri tem velja izpostaviti, da pitne vode za mesta, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev sodijo v kritično infrastrukturo, kar pomeni, da bi bilo potrebno odpraviti vsa neposredna tveganja za onesnaženje pitne vode.
Torej, Slovenija je podprla Resolucijo ZN o pravici do vode. Slovenija je pravico do pitne vode celo vpisala v svojo Ustavo. Slovenija pa je tudi država, ki dovoljuje nedopustno gradnjo kanalizacijskega voda C0 nad ljubljanskim vodonosnikom in ogroža pitno vodo - javno dobrino najširšega pomena. In Slovenija je država, kjer minister za naravne vire in prostor Beržan iz konference ZN v New Yorku o vodi sporoči, da se nevaren projekt kanal C0 lahko gradi naprej, čeprav z izjavo, da le ta prinaša več koristi kot tveganj, priznava nevarnost projekta.
Nikjer ne boste našli države, ki bi podpirala nekaj tako zloveščega in pogubnega. In posledično tudi ne boste našli države, kjer v parlamentu brani čisto pitno vodo zgolj opozicija, medtem ko vladne stranke celo branijo to nevarno početje. Ogrožena so življenja, koalicija pa niti podpisov za parlamentarno preiskavo ni želela prispevati.
Celo iz Lune je moč videti, da se je in se še vedno pri gradnji Kanala C0 zlorablja in izigrava zakonodajo. Nenazadnje je na to opozorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je Jankovića pozvala, da gradnjo ustavi in se pridobi ustrezno dokumentacijo in v dialogu s splošno in strokovno javnostjo, sprejme najboljšo možno odločitev. Po mnenju predsednice se je potrebno vprašati, ali so bili vsi dosedanji postopki vodeni z odgovornostjo in ali je bilo upoštevano previdnostno načelo ter izpostavila problem drobljenja projekta. Je pa njena tišina sedaj, ko bi moral biti njen glas še močnejši, zaskrbljujoča. In ker v tej državi ni naključji, govori tudi njena tišina.
Živimo v času absurda vseh absurdov, kjer se glavni igralci trudijo zaščititi interese, predvsem finančne - glavne figure iz mestne hiše in Jankovića postavljajo pred interese prebivalcev in njihovo neodtuljivo pravico do pitne vode in zasebne lastnine. Ob okoljskem kriminalu se kršijo tudi pravice lastnikov zemljišč, ki jih Jankovićeve varnostne službe celo pretepajo, ker se borijo proti črnji gradnji. MOL je ob asistenci Policije arbitrarno posegla v temeljne pravice in svoboščine lastnikov. V svobodi je dovoljeno tudi to. Največ pa pove Jankovićeva izjava že iz leta 2018, da njega, ko ne bo več, ta pitna voda ne zanima prav dosti.
Dolžnost vseh nas - predstavnikov ljudstva je, da naredimo vse, da zaščitimo pitno vodo.
Tudi to, da se ustanovi parlamentarna preiskava. Preiskava za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične in druge odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v t.i. projekt C0. Preiskava zaradi suma, da so oziroma so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje. Preiskava tudi o tem, ali je potrebno spremeniti zakonodajo s področja gradnje, urejanja prostora in varstva okolja. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem kolegom iz NSi, ki so prispevali podpise in omogočili ustanovitev te preiskovalne komisije.
Ne morem pa razumeti, da tudi ob tako pomembni temi kot je zaščita čiste pitne vode, koalicija ni sposobna z nami sesti v isti čoln in vsemi ostalimi, ki želimo ohraniti vodo. So čista voda, zdravje in varnost ljudi res vredni tako malo?! Ima Ustava RS in zakonodaja za to koalicijo sploh kakšno vrednost?! Pa koalicijska zaveza, da se dokončno uveljavi ustavna pravica do čiste pitne vode? Ste že pozabili na koalicijsko pogodbo?
Iz dosegljive dokumentacije je razvidno, da bi bilo potrebno pri kanalu C0 na območju vodonosnika pred gradnjo izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti pravnomočno okoljevarstveno soglasje, brez katerega je gradnja nedopustna.
Zakaj se gradi brez gradbenega dovoljenja?
Kaj je s primernostjo materialov?
Zakaj se ne upošteva negativnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje?!
Zakaj se ne upošteva strokovne in širše javnosti?!
Zakaj se ne sliši zaskrbljenih zdravnikov? Ravno pri njih se bo na koncu iskala pomoč.
Zakaj ne odreagirajo vlada, pristojna ministrstva, inšpekcijske službe, pravobranilstvo?
Zakaj se ne izrabi vseh pravnih sredstvev?
Zakaj morajo ljudje zaradi pomanjkljive dokumentacije podirati ute, medtem ko Janković lahko gradi?
Kaj se skriva za prezaposlitvami tistih, ki so v preteklosti imeli vpliv in odgovornost v zvezi z gradnjo kanala C0, danas pa so v varnih službah na MOL-u?
Zakaj se kljub zavezujočim sklepom DZ in pristojnih delovnih teles, še kar gradi naprej?
Danes ne gre zgolj za uvedbo 41 parlamentarne preiskave. Danes gre za človekovo pravico do pitne vode. A ne le za trenutno prebivalstvo. Gre za pravice naših potomcev in našo dolžnost, da ohranimo vodne vire.
Z opredelitvijo ustavne pravice do vode kot temeljne človekove pravice smo nase sprejeli dolžnost in jasno zavezo ohraniti naravne vire, med katere sodijo vode in vodni viri.
Da bodo vodni viri služili trajnostno oskrbi prebivalstva, pomeni sprejemati ukrepe, ki bodo naslednjim rodovom omogočili dostop do kakovostne pitne vode, zato je nujno treba preprečevati in zmanjševati onesnaževanje, varovati okolje ter ravnati preventivno.