V javno mnenje se, po vse jasnejše izraženi podpori Bremainu s strani večine zahodnih voditeljev in močne večine svetovnega gospodarstva, počasi preliva strah pred negotovo usodo Britancev ob morebitnem Brexitu.
Opazovanje javnomnenjskih raziskav zadnjih tednov prikaže rast podpori zagovornikov Bremain-a, čeprav po teh istih javnomnenjskih raziskavah otočani nekdanjemu londonskemu županu in populistu Borisu Johnsonu, ki pripada delu evroskeptičnih koservativcev, zaupajo v še enkrat večji meri kot premierju Cameronu.
FT-jeva zadnja analiza oz. skupek vseh aktualnih javnomnenjskih raziskav
Zadnja anketa, ki jo ORB opravlja za Daily Telegraph namiguje na to, da se bodo Britanci vendarle odločili za varnejšo in bolj modro izbiro. 55 % Britancev bi po tej anketi ostalo v EU - kar predstavlja 4 % rast na mesečni ravni; 40 % Britancev pa bi se odločilo za izstop, kar je 3 % mesečni padec.
Tudi sicer se zdi, da Bremain končno dela dobro kampanjo, predvsem po zaslugi uradnih statističnih analiz in predikcij. OECD je pred časom npr. primerjal morebitni Brexit z obdavčitvijo Britancev v vsakoletnem znesku 3.200 GBP na družino. Podobno sta napovedala IMF, zakladništvo (predvideva letno izgubo povprečne družine na 4.300 GBP) in Bank of England, ki napoveduje višjo brezposelnost, manjše plače in številne stečaje podjetij. Združeno kraljestvo naj bi z izstopom tako do leta 2030 izgubilo kar 200 milijard GBP.
Debata se v kampanji vrti predvsem o gospodarstvu in migracijah. Ves zahodni svet podpira Bremain, najbolj glasno to podporo izražajo prav največji zavezniki Združenega kraljestva: Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. Putinovem kampu, ki bi mu izstop in oslabitev EU še kako koristila, pa sta se pridružila tudi ameriški republikanski predsedniški kandidat Trump in vodja francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen.
Cameron je imel pred časom odličen govor, ki ga velja prebrati. Poudaril je, da bo ZK zagotovo bogatejša v, in revnejša izven Evropske unije. Dodal je, da je več kot 3 milijone Britancev neposredno odvisnih od enotnega trga EU, nekajkrat višje pa je število podjetij, vključenih v oskrbovalne verige, ki prihajajo prav iz enotnega trga EU in bi jih izstop enako močno prizadel. Razbil je mite o tem, kako lahko naj bi bilo po Brexitu spet trgovati z EU. Če bi želeli postati del ali se ponovno vključiti v enoten trg EU, bi morali sprejeti vso zakonodajo in norme, ki jih EU od njih zahteva že zdaj - prav birokracija oz. nepotrebna zakonodaja, pa je največji očitek tabora Brexit. Dostopa do skupnega trga ni, če ni ustrezne zakonodaje.
Norveška, ki ima dostop do enotnega trga EU, v proračun unije letno vplačuje več na državljana kot ZK, ki pa ima, poleg velikega vpliva na pisanje oz. soustvarjanje zakonodaje EU, še "ugodnost" prostega pretoka delovne sile. Držati se vseh pravil Evropske unije, prispevati več v proračun unije in ob tem izgubiti ves vpliv na njeno zakonodajo, bi bil nedvomno slabši ali celo katastrofalen izkupiček za ZK. Spet drugi, kot primer morebitnega gospodarskega sodelovanja v primeru Brexita izpostavljajo trgovinski sporazum s Kanado, ki pa se z EU pogaja že 7 let - "predstavljajte si, da se čez 7 let še vedno pogajamo z EU o dostopu na trg, v katerega danes izvozimo 44 % celotnega izvoza ZK; to bi bila katastrofa, kasneje pa bi za to plačevali še tarife in imeli določene trgovske kvote", je premier Cameron poudaril v enem od svojih nedavnih govorov. In prav ima. Britanci bi z izstopom delovali samodestruktivno.
En od mitov je tudi, da naj bi EU potrebovala ZK bolj kot ZK potrebuje EU. ZK v EU izvozi 44 % vsega svojega izvoza, na svoj trg pa iz EU uvozi le 8 %. Že samo ta podatek je dovolj zgovoren in priča o veliki gospodarski odvisnoti ZK od EU.
Združeno kraljestvo naj bi letno zaradi članstva v EU pridobilo kar 12 milijard GBP. Brez enotnega trga, bi Britanci plačevali višje cene storitev in izdelkov v trgovinah, ostali bi kar brez 60 trgovinskih sporazumov med EU in tretjimi državami (vsi ti sporazumi bi bili za ZK razveljavljeni, saj ne bi bila več del EU, zato bi morali začeti nova in dolgotrajna pogajanja). Tudi usoda 2 milijonov Britancev, ki živi in dela v EU, bi bila vprašljiva, saj bi ti morali po novem po delovne vize ali pa se celo preseliti nazaj v domovino. Morda največja "tragedija" za Združeno kraljestvo, pa bi bila verjetna odcepitev Škotske, ki želi ostati del EU.
Morebitni izstop iz EU, bi imel velik vpliv na moč in pozicijo Združenega kraljestva v svetu. Cameron poudarja, da je ZK veliko močnejša in bolj glasna v EU kot izven nje. Glas ZK v svetu ne bi več odmeval, postali bi manjši in manj pomemben svetovni igralec.
V EU so Britanci tudi veliko varnejši - sodelovanje obveščevalnih služb EU, čeprav slabo a vedno bolj intenzivno, je izrednega pomena tudi za varnost Združenega kraljestva.
Če 23. junija Britanci pomahajo slovo Evropski uniji, bo ta nedvomno šibkejša, a sigurno ne tako ranjena kot bi po tej napaki bilo ranjeno Združeno kraljestvo.