Na današnji dan obeležujemo evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. 2. aprila 2009 je namreč Evropski parlament sklenil, da bo 23. avgust razglašen za evropski spominski dan, kar je bila zelo pomembna odločitev evropskih parlamentarcev.
Na ta dan je bil leta 1939 sklenjen zloglasni pakt o nenapadanju med komunistično Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo. Podpisala sta ga sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov in nemški zunanji minister von Ribbentrop v navzočnosti Stalina v noči s 23. na 24. avgust 19391 v Moskvi. S tem paktom sta dva različna politična sistema, komunistični in nacistični, dokazala, da je njun glavni cilj ohranjanje totalitarnega režima in širjenje le-tega v med seboj dogovorjenem ozemeljskem območju.
Z določitvijo spominskega dne želimo počastiti vse nedolžne ljudi, ki so trpeli in umrli zaradi zatiranja, kršenja človekovih pravic in sistematičnega nasilja, ki so ga izvajali totalitarni režimi v preteklosti.
Zgodovina Evrope je žal zelo zaznamovana z različnimi oblikami totalitarizma, kot so nacizem, fašizem in komunizem. Te avtoritarne ideologije so privedle do nepopisnega trpljenja milijonov ljudi po vsej celini. Mnogi so bili zaprti, mučeni, deportirani ali usmrčeni zaradi svojih prepričanj ali narodnosti. Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov nas tako spodbuja k refleksiji in učenju iz preteklosti, da bi preprečili ponovitev takšnih grozodejstev v prihodnosti.
Ohranjanje zgodovinskega spomina je ključno za oblikovanje evropske identitete, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in svobodi. Z zavedanjem zgodovinskih dogodkov, ki so oblikovali našo celino, z opiranjem na izkušnje preteklosti, lahko zgradimo trdne temelje za prihodnost.
Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je tudi priložnost za spodbujanje dialoga med državami in narodi. Sodelovanje in povezovanje na področju zgodovinskega spomina nam omogočata, da bolje razumemo, kako so totalitarni režimi vplivali na različne dele Evrope in kako so se ljudje soočali s temi režimi. Skozi takšen dialog lahko gradimo mostove med preteklostjo in sedanjostjo ter oblikujemo skupno prihodnost, ki temelji na miru, spravi in demokraciji.
Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov nas tudi opominja, da se moramo zoperstaviti vsakršnim poskusom relativizacije ali omalovaževanja zločinov totalitarnih režimov. Vztrajno moramo zagovarjati vrednote, kot so svoboda, pravica do svobodnega izražanja in enakost pred zakonom. Le tako lahko preprečimo, da bi totalitarizmi ponovno vzniknili in ogrozili temelje, na katerih Evropa danes stoji.
Prav bi bilo, da se evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov ne bi omejil le na en dan v letu. Pomembno bi bilo vključiti učenje o totalitarizmih v izobraževalni sistem, tako da mladi generaciji omogočimo razumevanje grozot, ki so se zgodile v preteklosti, in jim s tem tudi omogočimo razvijanje kritičnega mišljenja ter zavračanje nasilja in zatiranja.
Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je priložnost, da se zavemo zgodovinske odgovornosti, ki jo nosimo, in da se vsak dan znova zavežemo h gradnji demokratične, strpne in pravične Evrope. Zaveza, da se bomo borili proti vsakršni obliki totalitarizma in branili temeljne človekove pravice, je ključna za oblikovanje boljše prihodnosti za vse nas.
