Boj proti korupciji – nikoli končan boj

O korupciji je bilo povedanega in napisanega že zelo veliko. Zdi se, da praktično ni politika, ki ne bi kdaj omenil tega pojava, ki ne samo hromi gospodarstvo Evropske unije, saj korupcija bistveno zmanjšuje davčne prihodke držav članic in EU kot celote, temveč tudi spodkopava demokracijo in temelje pravne države ter vodi v kršitve človekovih pravic. Izgovorjene besede in zapisani stavki niso nikoli odveč, če jim sledijo tudi konkretna dejanja. Številne krize in izzivi, ki smo jim priča, so v preteklosti zelo zaposlovali institucije Evropske unije, zato se zdi, kot da smo pozabili na problem korupcije, ki pa vedno znova prihaja na površje in nas sili k ukrepanju. Zato smo v Odboru za proračunski nadzor, v katerem delujem kot nadomestna članica, Evropsko komisijo z vprašanjem za ustni odgovor vprašali glede napredka boja proti korupciji ter jo pozvali k aktivnejši vlogi.

Boj proti korupciji ni nikoli končan boj in terja od nas veliko napora, da te nesprejemljive prakse kar se da omejimo ter jih tudi sankcioniramo. Na evropski ravni imamo velike težave že pri sami zaznavi korupcije, saj so ocene prisotnosti korupcije zelo različne. Medtem, ko nekateri podatki kažejo, da stroški korupcije znašajo 120 milijard evrov na leto, pa bi naj ti po drugih ocenah dosegali kar 900 milijard evrov. Na eni strani imamo ocene škodljivosti korupcije na evropsko gospodarstvo, na drugi strani pa mnenje ljudi, ki nas lahko skrbi. Rezultati raziskave javnega mnenja Evrobarometer iz oktobra lanskega leta kažejo, da se kar 32 odstotkov državljanov Evropske unije popolnoma strinja, da je korupcija v njihovi državi prisotna v državnih javnih ustanovah.

Korupcija je globalna grožnja in kot taka zahteva skupen in odločen odziv s strani EU in držav članic. Da bi se učinkovito borili proti širjenju korupcije in organiziranega kriminala, moramo tudi na evropski ravni vzpostaviti razpravo, katere namen je uvedba skupnega prava in ukrepov pregona v vseh državah članicah. Boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ne smemo omejiti le na nacionalne meje držav članic, vendar moramo ukrepati tudi na evropski ravni. Moramo prevzeti odgovornost pri boju proti korupciji, zato poleg sprejemanja zakonodaje in ratificiranja mednarodnih pogodb potrebujemo usklajen in celovit načrt med Evropsko komisijo in državami članicami, ki vključuje različne agencije za boj proti korupciji ter civilno družbo. Potrebno je spodbujati medsebojno zaupanje, zaradi čezmejne razsežnosti kriminalnih združb pa potrebujemo enotno opredelitev kaznivih dejanj, ter tesnejše in učinkovitejše sodelovanje med nacionalnimi organi in agencijami Evropske unije.

Korupcijo je izjemno težko ugotavljati oziroma dokazovati, saj je velikokrat prikrita, zato so organi pregona mnogokrat odvisni od informacij ljudi, ki v javnem interesu razkrivajo nepravilnosti. Tako na Odboru za proračunski nadzor kakor tudi na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta smo velikokrat razpravljali o tem, kako zaščititi žvižgače, ki s tem, ko razkrivajo korupcijo, tvegajo lastne kariere ali celo svobodo. Evropska komisija je tako aprila določila nova pravila za zaščito žvižgačev, ki jim bodo zagotovila visoko raven zaščite z določitvijo minimalnih standardov na ravni EU, prav tako pa bo vzpostavila varne kanale za prijavo znotraj organizacije in javnim organom. Poleg tega bo žvižgače tudi zaščitila pred odpustitvijo, premestitvijo na slabše delovno mesto in drugimi povračilnimi ukrepi.

Vprašanje boja proti korupciji je zaposlovalo že predhodnike v Evropskem parlamentu in bo tudi naslednike. Evropska komisija je v zadnjih desetih letih naredila velik korak, ko je predstavila protikorupcijski sveženj, ki vsebuje sklop ukrepov za boj proti korupciji. S poročilom EU o boju proti korupciji, v katerem so opredeljeni ukrepi, ki naj bi državam članicam pomagali učinkoviteje obravnavati korupcijo, pa je evropskim državljanom ponudila verodostojno primerjalno oceno korupcije. Kljub temu je v zadnjih letih na evropski ravni na področju boja proti korupciji bilo narejenega premalo, zato v prihodnje v kolikor želimo izboljšati sedanje stanje, ne smemo več odlašati s primernimi ukrepi.

Prvotno objavljeno v Primorskih novicah 26. junija letos.