Ta prispevek bi lahko nosil tudi drugačen naslov. Lahko bi zapisal »Pa adijo Marjan«, toda pretekli teden sem zapisal »Pa adijo Korl«, zato bi bilo malo nerodno, če bi se z naslovi prispevkov ponavljal.
Ko v naglici pišem ta prispevek, je minilo le nekaj ur, od kar je svoj odhod napovedal Marjan Šarec. Naslov današnjega prispevka sem si izposodil, pri njegovem »vsemogočnem« državnem sekretarju Črnčecu. Ta je konec marca 2019 za njegov, oprostite državni portal Siol, o Janši in Šarcu dejal da: »ju druži sedanjost, s tem, da je Šarec prihodnost, Janša pa je preteklost«. Seveda je ob tem pozabil, da je bil vse od Depale vasi, ko je bil še golobradi mladenič, pa vse do leta 2018, goreč zagovornik Janše, v katerem je videl Boga. Svojega novega Boga Šarca pa je Črnčec pohvalil tako, da je dejal »da zna metati politične trojke«. Če za politične trojke štejemo reforme, potem Šarec »ni znal metati političnih trojk«, danes je postal celo »preteklost«. Janša pa je morebitna »prihodnost«, kdo bi vedel. No, moj namen ni polemizirati s Črnčecem, to lahko naredim kdaj v prihodnosti.
Danes je bolj ali manj jasno, da znotraj razmerja sil, ki so v DZ, do nove vlade ne bo prišlo in da so pred nami predčasne volitve. Precej jasno so tako možnost zavrnili tako Janša kot Šarec in Tonin, kar pa skupaj pomeni 46 glasov. Vsi ostali skupaj večine nimajo, zato bodo verjetno poskušali s takimi ali drugačnimi manevri, ki bodo v funkciji pridobitve še kakšne poslanske plače in nič drugega.
Toda v Sloveniji o tako pomembnih vprašanjih ne odločajo politične stranke same, morda ste pomislili, da odločajo volivci. Ne, motite se. Volivci odločajo na papirju, v praksi pa odloča nekdo drugi. Odločajo tisti, ki smo jim pred leti rekli strici iz ozadja, kasneje so jim rekli globoka država, zame pa je za njih še najboljši izraz, politično udbovsko podzemlje.
Ko je Miro Cerar leta 2014 zaslutil, da lahko na volitvah zmaga, je menda prebledel in se odpravil v Murgle. Zdi se, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da je Šarec precej svojeglav, nobenih podatkov ni, da bi pred svojim odstopom obiskal Murgle, zato se zdi, da jih je ignoriral. Ali pa obratno. Politično udbovsko podzemlje se je, kot je znano umaknilo iz znane slaščičarnice nasproti DZ in sedaj sestankuje na bolj skriti lokaciji nekaj kilometrov iz centra Ljubljane. Tam se je že danes povečalo število prodanih kav, napovedi pa kažejo, da se bo v naslednjih dneh še bolj. Če drži domneva, da se Šarec ni posvetoval z njimi, na to kaže tudi na medmrežju predvajana zmedena izjava Kučana, ki je povedal: »Zdaj sem šele prišel v Slovenijo, moram šele ugotoviti kaj je«, na vprašanje kje je bil, pa je odgovoril »doma«, potem se politično udbovsko podzemlje odloča o tem, kaj narediti v dani situaciji. Obstaja velika verjetnost, da se jim je Šarec zameril, hkrati vedo, da Židan ni »material«, za predsednika vlade, kar so mu povedali že v Dražgošah, zato jim ostane le še Mesec, ki pa prav tako ni »material« za predsednika vlade. Druge izbire pa nimajo. Njihovo izbiro bodo seveda razglasili dominantni mediji, ki so danes povsem zmedeni. Sledilo bo medijsko ubijanje SDS, morda še koga, sledilo bo medijsko toleriranje najverjetneje LMŠ in še koga in seveda medijsko forsiranje Levice, ki jim utegnejo »določiti« novega »supermana«, ki bi lahko vodil prihodnjo vlado.
Današnje izjave šefov političnih strank v DZ pa so simptomatične. Jelinčič, Bratuškova, Počivalšek, delno tudi Pivčeva, si volitev očitno ne želijo. Nove volitve jih utegnejo poslati na smetišče zgodovine. Šarec je v odsotnosti vedenja, kaj bo naredilo politično udbovsko podzemlje še samozavesten, morda upravičeno, Židan je ostal na nivoju partizana iz leta 1945, Mesec se volitev veseli, verjetno upravičeno, sploh če bo dobil še podporo politično udbovskega podzemlja, trezna pa ostajata Janša, ki bi lahko prosto po Črnčecu postal »bodočnost« ter Tonin, ki bi rad bil tudi predsednik vlade v tej sestavi DZ, a je to račun brez krčmarja.
Prvotno objavljeno tukaj.