Bo Cerar »dal dvojko« Klemenčiču in Brglezu, Györkös Žnidarjevi ali mi njemu?
sreda, 4. 1. 2017Vprašanje števila prosilcev za azil in tistih, ki jim azil odobrimo, je eno temeljnih vprašanj že več kot leto dni. Medtem ko so Madžarska, Slovaška, Češka in Poljska Bruslju več ali manj rekle odločen ne pa Slovenija prosilce za azil še kar naprej sprejema, tako tiste, ki nezakonito pridejo preko naše južne meje, kot tiste iz kvot, ki jih je določil Bruselj in jih »uvažamo« direktno iz Italije in Grčije.
In kje so meje? To je eno temeljnih vprašanj. Koliko teh ljudi lahko Slovenija sploh sprejme, dostojno nastani in oskrbi? Iz krogov blizu notranjega ministrstva je mogoče slišati precej realen podatek – okoli 1000 in nič več. Vse ostalo bi pomenilo, da bi ti ljudje tavali po mestih in vaseh, spali po parkih, železniških postajah, trkali na vaša vrata in podobno. Skratka kaos, ki ga že vidimo v drugih državah, pri nas pa na srečo še ne.
Kaže, da se tega zaveda tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki je že oktobra 2016 na Vlado RS poslala Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih. Zakon ima več členov, a bistvena sta le dva – 10a in 10b člen. Ta dva člena predvidevata, da Republika Slovenija v primeru masovnega prihoda prosilcev za azil, ko ni več mogoče zagotoviti njihove normalne oskrbe, varnosti in nastanitve (v praksi okoli 1000 ljudi), zapre svoje meje ne glede na domače zakonske predpise in predpise EU. Izjeme so lahko le posamezniki v primeru ogroženega življenja in zdravja tujca ali mladoletniki pod 14. letom. Zelo logičen, normalen in pričakovan predlog.
Toda znotraj vladne koalicije so pač jastrebi, ki tega ne dovolijo. Eden takih je pravosodni minister Goran Klemenčič, ki temu ostro nasprotuje, drugi pa je kar predsednik Državnega zbora RS Milan Brglez, ki pravi, da ne bi šel več v predavalnico na fakulteti, če bi bilo kaj takega sprejeto. Nobeden od njiju pa ne pove, kje je meja. Lahko Slovenija sprejme 10.000 ali 100.000 ali morda še več ljudi, ki bodo lačni in bosi tavali po Sloveniji? To njiju ne zanima, verjetno ju zanima le bodoča kariera in ne usoda teh ljudi, zlasti pa usoda naših državljanov.
Pa Miro Cerar? Ja, seveda, že veste – predlog zakona drži v predalu in proučuje, proučuje in proučuje … Za danes pa je sklical Svet za nacionalno varnost, kjer lahko »da dvojko« Klemenčiču in Brglezu, Györkös Žnidarjevi ali mi njemu? No, prav bi bilo, da vsi mi njemu »damo dvojko« in to čim prej.
Še besedilo obeh členov:
»10.a člen
(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, redno spremlja razmere na področju migracij, predvsem na podlagi informacij državnih organov, drugih držav članic Evropske unije in tretjih držav, institucij Evropske unije ter ustreznih mednarodnih in medvladnih organizacij.
(2) Če ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi informacij organov in institucij iz prejšnjega odstavka oceni, da bi v Republiki Sloveniji lahko ali da so že nastale razmere, ko bi bila ali sta zaradi spremenjenih razmer na področju migracij, resno ogrožena javni red ali notranja varnost Republike Slovenije, predlaga Vladi Republike Slovenije, da predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, naj odloči o uporabi 10.b člena tega zakona, in sicer najdlje za čas šestih mesecev, in določi območje izvajanja ukrepa iz 10.b člena tega zakona. Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Državni zbor Republike Slovenije lahko na predlog Vlade Republike Slovenije po istem postopku podaljša uporabo 10.b člena tega zakona, vsakič za najdlje šest mesecev, če za to še vedno obstajajo razlogi. K predlogu za uporabo in podaljšanje uporabe 10.b člena tega zakona pred obravnavo na Vladi Republike Slovenije z vidika ogroženosti javnega reda in notranje varnosti da mnenje Svet za nacionalno varnost.
(3) V predlogu iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pripravi oceno možnih posledic spremenjenih razmer na področju migracij glede vpliva na javni red in notranjo varnost Republike Slovenije. Pri oceni upošteva razmere v državah, iz katerih tujci nameravajo vstopiti ali so vstopili v Republiko Slovenijo, in stanje na področju migracij v državah v regiji, njihovo število, število nezakonito prebivajočih tujcev in tujcev z odločbo o dovolitvi zadrževanja v Republiki Sloveniji, število prosilcev za mednarodno zaščito in število oseb s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji ter nastanitvene in integracijske zmožnosti Republike Slovenije za vse omenjene kategorije tujcev in druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na javni red in notranjo varnost.
(4) Takoj ko prenehajo razlogi iz drugega odstavka tega člena in ukrep iz 10.b člena tega zakona ni več potreben, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, predlaga Vladi Republike Slovenije, da Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, naj odloči o prenehanju uporabe ukrepa iz 10.b člena tega zakona. Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev z večino glasov vseh poslancev.
(5) Odločitev iz prejšnjega odstavka lahko predlaga tudi najmanj deset poslancev Državnega zbora Republike Slovenije.
(6) O uporabi in prenehanju uporabe ukrepa iz 10.b člena tega zakona Vlada Republike Slovenije obvesti Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, komisarja Sveta Evrope za človekove pravice in Evropsko komisijo.
10.b člen
(1) Če Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev iz drugega odstavka prejšnjega člena, policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ne dovoli vstopa, tujca, ki je po uveljavitvi te odločitve nezakonito vstopil v Republiko Slovenijo in se na območju, na katerem se izvaja ukrep iz tega člena, nahaja nezakonito, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, policija ravna v skladu s prejšnjim odstavkom tudi, ko tujec po uveljavitvi odločitve Državnega zbora Republike Slovenije iz drugega odstavka prejšnjega člena izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, in sicer takrat, ko tujec želi nezakonito vstopiti ali je že izven mejnega prehoda iz druge države članice Evropske unije nezakonito vstopil na ozemlje Republike Slovenije in se nahaja na območju, na katerem se izvaja ukrep iz tega člena.
(3) Ta člen se ne uporablja, kadar je neposredno ogroženo življenje tujca ali kadar bi zdravstvene okoliščine očitno onemogočale izvedbo ukrepa iz prvega odstavka tega člena ali kadar se ocenjuje, da gre za mladoletne osebe brez spremstva, za katere se domneva, da so stare največ 14 let.«
