Berlinski stanovanjski referent in slovenski poslanci
ponedeljek, 23. 1. 2017Ko ste prebrali naslov tega prispevka, ste morda pomislili, da je kaj narobe z menoj, ker pišem ta prispevek. Kaj neki bi sploh lahko imel berlinski stanovanjski referent skupnega s slovenskimi poslanci. Pa se motite. Berlinski stanovanjski referent Andrej Holm ima še kako veliko skupnega s slovenskimi poslanci. On bo službo čez nekaj dni izgubil, ker se je odkrilo, da je pet mesecev sodeloval z nekdanjo politično policijo nekdanje Vzhodne Nemčije imenovano STASI, za sodelavce nekdanje jugoslovanske ali slovenske tajne politične policije UDBE pa pri kandidiranju na volitvah to šteje za dosežek in privilegij.
Pa si še enkrat poglejmo koliko nekdanjih sodelavcev UDBE smo v Sloveniji do sedaj izvolili za poslance v Državnem zboru.
|
Mandatno obdobje |
Število poslancev |
|
1992–1996 |
11 poslancev |
|
1996–2000 |
5 poslancev |
|
2000–2004 |
6 poslancev |
|
2004–2008 |
3 poslanci |
|
2008–2011 |
7 poslancev |
|
2011–2014 |
5 poslancev |
|
2014– |
5 poslancev |
|
Skupaj |
42 poslancev |
Kot lahko vidite iz tabele, je bilo teh najmanj v mandatnem obdobju 2004–2008, ko smo imeli večinsko desno orientirano sestavo Državnega zbora RS. Iz številk lahko tudi jasno sklepamo, da so nekdanji sodelavci UDBE praktično le v levih političnih strankah.
Vrnimo se k Andreju Holmu, stanovanjskemu referentu Berlina. Službo bo izgubil torej zato, ker se je tako odločil župan Berlina Michael Müller, resnico o kratkem sodelovanju Andreja Holma s tajno politično policijo pa so razkrili mediji.
In kdaj bo Slovenija v tem pogledu postala normalna demokratična država? Takrat ko bodo mediji že v kandidacijskih postopkih za poslance v Državnem zboru RS jasno zapisali, kdo je bil sodelavec tajne politične policije in posledično, seveda, ne bo izvoljen za poslanca v Državnem zboru RS. Podatke imajo v Arhivu Republike Slovenije. In kdaj to bo? Želel bi si, da čim prej.
