Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je najprej politično odgovorna (govorimo o politični oziroma t.i. hierarhični odgovornosti) za vsako dejanje ali dogodek, ki je posledica ravnanj subjektov, ki jim je neposredno nadrejena (različni uslužbenci ministrstva, itd.), v širšem smislu pa je to tudi odgovornost za vsakršno politično ravnanje ali dogodek, ki sodi v formalno ali neformalno mrežo subjektov ali institucij, ki sodijo v politično in pravno področje ministrstva ali ministra. Tako namreč v reviji Teorija in praksa, let. 35, 6/1998, na str. 1069 predsednik vlade Miro Cerar obrazlaga politično odgovornost ministra oziroma širino njenega dometa.
Seveda je potrebno poudariti, da je izvirni znanstveni članek nastajal v času, ko še Miro Cerar ni razmišljal, da bo kdaj ravno on vodil najbolj »moralno in etično« ministrsko ekipo. Del te ekipe je tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se svojega ministrskega stolčka oklepa na vse mogoče načine, za vsako ceno. Spomnimo na zelo tragičen dogodek dveh mladoletnih fantkov, ki sta najprej ostala brez mame, posledično zaradi okoliščin primera tudi brez očeta in nazadnje še brez ljubezni starih staršev. In to zaradi nestrokovnega , nedopustnega in nečloveškega ravnanja javnih uslužbencev, po hierarhiji od Centrov za socialno delo, pa vse do ministrice. Upravno sodišče Republike Slovenije je v primeru odvzema koroških mladoletnih dečkov starima staršema odločilo, da je bil odvzem NEZAKONIT in so bile kršene ustavne in človekove pravice, tako starih staršev kot mladoletnih fantkov.
Nedopustno in nerazumljivo je, da ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izjavi, da če pa bodo sodišča v predmetnem primeru ugotovila nepravilnosti in bodo sodbe pravnomočne, da bo zahtevala prevzem odgovornosti. In kljub vsemu nadaljuje: »Do zdaj so moja ravnanja v tem primeru temeljila na prvih ugotovitvah socialne inšpekcije, kjer nepravilnosti v postopku niso ugotovili. To ugotovitev je pozneje potrdila tudi varuhinja človekovih pravic. Če bodo sodišča ugotovila nepravilnosti in bodo sodbe pravnomočne, pa bom v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi tudi zahtevala prevzem odgovornosti.«
Da razčistimo, sodišče je že ugotovilo nepravilnosti. Sodne odločbe slovenskih sodišč je potrebno spoštovati. Tudi ministrici, ki deluje pod okriljem predsednika vlade, ki to še posebej poudarja. Ali bo sodba potrjena na višjih instancah ali ne, v tem trenutku ni pomembno. Nemudoma ob izdaji takšne sodbe je etično in moralno edino to, da ministrica sprejme svojo odgovornost. Posledično tudi vsi njeni podrejeni, ki so bili v predmetni primer vključeni pri odločanju v predmetni zadevi. Nadalje, v Republiki Sloveniji imamo zakonodajno, sodno in izvršilno vejo oblasti. Sodna veja oblasti je izdala odločbo, katere vsebina ni povšeči sedanji zaenkrat še ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sodne odločbe naj ne bi še prejela. To niti ni pomembno, gre za poskus preusmeritve pozornosti od bistvenega: tudi njeni podrejeni javni uslužbenci na CSD v Velenju in v Slovenj Gradcu so ravnali nezakonito in morajo za to odgovarjati. Nemudoma in brez pomisleka. Pred zakonom smo vsi enaki, ne glede na politično pripadnost.
Vsi, ki so tako goreče branili javne uslužbence na CSD-jih, tudi državna sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Martina Vuk, ki ni povedala nič konkretnega, le kot »volkulja« branila svoj »klan«, nadalje tudi Peter Stefanoski, direktor socialne inšpekcije, vsi ti so hierarhično podrejeni ministrici. In ko domine začno padati, padejo vse, do zadnje. In je razumljivo, da ne morejo le poprej navedeni posamezniki odgovarjati za njihovo »nestrokovno« ravnanje, ampak tudi njihova ministrica.
Dokazi za nestrokovnost vlade Mira Cerarja se nizajo eden za drugim….zaključimo lahko, da ni pomembna strokovnost, etičnost, morala, ampak je pomembno le sledeče…. dokler si »naš« ti je dovoljeno vse, tudi mimo črke zakona, odgovarjati ni potrebno, ko pa se »napačna« odločitev sprejme na politični strani, nasproti še vladajoče tranzicijske levice, pa se išče krivca, mora se ga najti, četudi zakon ni bil kršen.