»Ali si prebivalci Slovenije sploh še želimo biti Slovenci?« Sam kot poslanec DZ RS trdim: Ne sme nas biti strah ali pa sram, da bi povsod ponosno pokazali, da smo Slovenci

Naslov za današnji poslanski blog se mi je porodil iz govora narodnega buditelja Jožefa Klekla, davnega leta 1919. Namreč, ta je 17. avgusta 1919, pred več kot dvajset tisoč zavednimi Slovenci svoj govor zaključil : “Povsod pokažimo, da smo Slovenci!” V 18. stoletju pa tudi v začetku 19. stoletja smo bili Slovenci razdeljeni in nato nekateri »zamejski« po volji velikih sil odtrgani od matičnega naroda, na skoraj vseh straneh naše male domovine. Na Zahodu težave s fašisti (Trst), na Vzhodu težave z boljševiki… in drugod. V posebej težkem položaju so bili prekmurski Slovenci, ki so bili v tistih časih narodno zapostavljeni in poniževani v krempljih takratne »boljševistične« Madžarske. In kot se je do sedaj sicer le redko dogajalo, smo takrat in v redkih drugih težkih trenutkih, Slovenci znali stopiti skupaj in se povezati – pokazati svojo močno narodno zavest in premagati »sovrage« in nasprotnike naroda. Takrat leta 1919 so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom tudi s pomočjo velikih sil – zmagovalk I. svetovne vojne. Pozneje, šele po več kot 70. letih smo zbrali izjemen pogum, izvedli plebiscit in izglasovali, dosegli ter izbojevali pravo svobodo in samostojnost.

Še danes smo lahko ponosni na vse to in na vsakega narodnega buditelja. Od A. M. Slomška, Jakoba Aljaža, iz časa 19. stoletja, do zgoraj omenjenega Klekla in generala Rudolfa Maistra iz začetka 20. stoletja. Ne smemo pozabiti Ivana Omana in članov DEMOS-a, buditelja demokratične misli dr. Pučnika, do osamosvojiteljev in osvoboditeljev, brigadirja Krkoviča, Janeza Janše in drugih. Ne samo, da smo lahko – moramo biti ponosni nanje in nase.

In vse to nam je uspelo, ker smo bili ponosni, da smo Slovenci in ker smo želeli biti samostojni, korajžni ter pokončni Slovenci. Naše korenine, naše dede, našo kulturo in naš materin jezik smo spoštovali in jih dali na prvo mesto – pred nas same. To je pravi ponos na svoj rod. In kje smo danes? Danes, v času globalizacije je narodna zavest omajana. Nismo več tisti pravi, kot smo bili v večini leta 1990 ob plebiscitu, nekatere pa celo daje nostalgija po prejšnji državi in sistemu. Kaj je botrovalo temu, se sicer sprašujejo le tisti, ki so si stari sistem in vse zgodovinske nepravice (nekatere prej opisane) izkusili na svoji koži. Biti v koži »malega« slovenskega naroda v zadnjih desetletjih pred osamosvojitvijo ni bilo lahko, kaj šele da bi bilo prijetno. Danes po ulicah glavnega slovenskega mesta velikokrat naletimo na tuje govorice in sproščene klepete med ljudmi – prišleki iz t.i. balkanskih republik. Pomisliš; verjetno so turisti, ali pa tudi ne. Nekateri ne znajo jezika države, ki jih hrani.

Odrasle osebe, od voznikov taksijev in avtobusov, nadalje raznih prodajalcev pekovskih izdelkov in slaščičarjev, do gradbenikov, govorijo vsak v kakem od svojih maternih jezikov. Ne želijo biti Slovenci in se ne želijo naučiti našega jezika. Zato tudi ne vzpodbujajo svojih partnerjev in otrok, da bi ga spoštovali.

Iz navedenega se moramo tisti »staroselci« Slovenskega naroda vprašati kaj smo delali narobe in kakšna je bila zadnja desetletja naša zavest, ter vzgoja otrok in mladih. Pa tudi delavcev migrantov. Zaradi dela, ki ga opravljam kar se da vestno, sem se odločil najeti v Ljubljani manjše stanovanje. Ostane mi več časa za delo, ki bi ga sicer porabil za prevoz na delo, in ko se seje v Državnem zboru prevesijo v noč prespim v tej garsonjeri. Če je seja DZ – ja cel teden, se včasih med točkami dnevnega reda ali pred in po seji najde ura za sprostitev in sprehod, morda vožnjo s kolesom. Zato lahko povem iz prve roke svoja opažanja, slike iz glavnega mesta, ki mi niso všeč. Lahko bi jih tudi »foto-arhiviral«, a se za mojo osebnost in funkcijo to ne spodobi, zato ostajam pri opisnem sporočilu.

Grem iz dela v poznem popoldanskem času in srečam najstnika stara blizu 20 let. Eden je oblečen v majico s sliko »Tita« in drugi »Che Guevare«. Naslednjič vidim uporniškega mladeniča, oblečenega v črno majico z veliko rdečo petero krako zvezdo, ko pravkar »odmakne pete« od napisa »smrt kapitalizmu, svoboda narodu«. Popacal pa je malo prej sveže pleskano fasado neke mestne hiše. Malo naprej je verjetno »taisti« pred tem dodal še napis »Tito volim te«. To je »lepota« zelene Ljubljane. Ampak lastniki pridno pleskajo. Pleskajo tudi javne zgradbe, kot je stavba s sedežem ministrstva za kulturo. In dragi bralci; javne zgradbe se pleskajo za vaš-naš denar. Večkrat sem srečal na delu take slikarje – »socialne kulturnike – kulturne socialiste« in razne borce za socialne pravice, ki svoje zahteve pač izražajo na svoj način, ker verjamejo v svoje umetniške talente. In ne samo to. Menijo, da imajo pravico, da za svoje neokusne umetnine tudi zaračunavajo. Na primer državi Sloveniji. Menijo pa tudi: Da imajo pravico do brezplačnih prostorov za svoje ustvarjanje, ki pa jih v nekaj letih po njihovi uporabi ni več mogoče uporabiti niti za hlev. Verjamejo tudi, da pa jih po potrebi lahko oddajo naprej za plačilo drugemu najemniku, ter da jim pripada pravica do plačila mesečnih prispevkov za zdravstveno, socialno varstvo, ter ZPIZ, s strani RS torej na račun vas – mene.

Moje mnenje je, da ni vsaka risba slikarska umetnost in da ni vsak, ki sam sebe sicer razglaša za likovnega umetnika slikar. Če pa vendar slika že 10 let, pa letno ne proda nobene lastne slike, s katero bi pokril vsaj eno mesečne življenjske stroške. »Pojdi torej preživet na globalni trg, dragi likovni umetnik ali pa delaj kaj iz česar se da pre-živeti.«

Medtem se drugim talentiranim mladim ustvarjalcem dogaja, da niso deležni takega »suporta« kot bi jim pripadal, ker denarja iz državne vreče dejansko zmanjka. Zmanjka ga pa še vedno do sedaj, pod katerokoli Vlado. Zato je potrebno imeti red in ta Vlada in koalicija ga skušamo vzpostaviti.

In dobro je, da se vsake toliko zgodi, da koalicija »zadiši« desno sredinsko. Ker takrat, ko imamo celo desetletje na oblasti le leve stranke, gre naša kultura, naša narodna zavest in tudi naše gospodarstvo strmo navzdol.

Pod t.i. dosedanjimi sredinskimi vladami, se je v zadnjem desetletju delalo tudi škodo našim mladim, našim družinam in zanamcem. Kakšen gospodar (npr. Minister za kulturo), podeljuje statuse zaposlenega v kulturi po političnih barvah ali pa nasploh na pamet? Kakšen gospodar (npr. Vlada) sicer ne naredi nič, ko mu mladi, izobraženi, talentirani kadri odhajajo v tujino, ker v Sloveniji ni mogoče dobiti dela (brez VIP) za »kulturno« plačilo. Sicer je sistem kadrovanja in zaposlovanja v javni upravi in lokalnih skupnostih slab, zastarel in nepravičen; veze, spletke in izbira po načinu najmanjšega odpora ter vloženega truda. Kakšen gospodar daje prednost nelegalnim priseljencem pred lastnim ostarelim državljanom?…dober že ne.

Ne le, da se pod levimi vladami hitro ugotovi ta šibka točka negativne selekcije in neuspešnost v vseh uradih, javnih agencijah in po pisarnah lokalnih skupnosti, ampak se ob tem večina teh »VIP zaposlencev« še odkrito spogleduje, »koketira« in »agitira« z vsem kar pride od drugod, kar je tuje in po njihovo novo ter moderno.

Na našo kulturo in spodbujanje narodove zavesti pa se dejansko pozablja. Najbolj se to vidi prav v Ljubljani, ki postaja vedno bolj mednarodno in priseljensko mesto. Vse kar malo zadiši po slovenskih koreninah, po tradiciji in slovenski kulturi je zastarelo. Obstaja antipatija do vsega kar je Slovensko; slovenska narodna noša je zastarela, diatonična harmonika je zastarela, slovenska glasba je »kravja muzika«, po tujih napisih, imenih na lokalih sodeč pa je tudi slovenščina zastarela.

Vsi ostali jeziki, mednarodni in »balkanski« so torej »KUL« in ljudje ki jih uporabljajo so »IN«. Zagovorniki Slovenske vojske smo zastareli in sovražni, ker je našega naroda strah svojega lastnega Slovenskega vojaka. Zagovorniki vsega tujega in t.i. borci za enakost, za razne pravice ljudi in živali, socialni pravičniki in drugi »nevladniki« so moderni in kreativni, četudi so že desetletje prisesani na državne jasli, ali celo na socialno pomoč.

Torej dragi bralci – moji »ljubi Slovenci«, kam usmerjamo svoj vlak, je odvisno od nas. In ta koalicija in ta Vlada ga usmerjata spet proti napredku, pravičnosti in blagostanju. Naši cilji so, da se spet približamo vrhu sedemindvajseterice držav članic EU. Ob tem pa smo in bomo spodbujali Slovensko kulturo, spoštovali materni jezik in budili narodno zavest. Ali vam je to narobe? Ne, vem da vam je v večini tako prav.

Ni pa prav raznim borcem za socialno pravičnost, za svobodo podjarmljenih medijev, kričečim nasprotnikom t.i. sovražnega govora, borcem za ukradeno pitno vodo, borcem proti kapitalizmu ter t.i. revolucionarjem brez razloga. No, morda protestniki niso prav brez razloga – protestniki proti tej delovni Vladi. Kajti biti protestnik se nekaterim zelo splača. Ker ta Vlada dela red in zna se zgoditi, da kateri od teh borcev za enakost in istost ter druge pravice, ne bo pokazal poročila o svojem opravljenem delu, in ne bo več deležen sredstev iz državnega proračuna. Poročila o izvedenih programih, ki so bili plačani v milijonih evrov s strani države v preteklih letih za »nevladnike«, in se prej niso zahtevala, se pri tej Vladi po novem zahtevajo. Spomnim se, da so bile nekatere pogodbe za programe ozaveščanja populacije o »istosti« iz leta 2019 deloma plačane kar v naprej – predno se je program sploh začel izvajati. Poročil o izvedenem delu pa še ni na voljo. Podobnost, ki da je pri eni večji Slovenski javni agenciji, je naključna.

Ne glede na težko stanje, ki ga je zatekla ta koalicija in Vlada Janeza Janše se je kljub izrednemu stanju in epidemiji v zadnjem letu ogromno naredilo. In še se bo. Verjemite mi, da se bo gradilo infrastrukturo, obnavljale in gradile se bodo bolnišnice, DSO-ji in tudi vojašnice za Slovensko vojsko. Veliko pa se, in se še bo namenilo tudi za kulturo, ki je osnova za narodno zavest.

Čeprav leva opozicija poskuša v vsem vladnem delovanju videti le »averzijo«, sovraštvo te oblasti do vsega kar je javno in posredno meni, da ta Vlada deluje proti lastnemu narodu, ni tako. Šli so celo tako daleč, da so v svoji vnemi boja za oblast pozabili na zaščito državljanov pred okužbo in v času prepovedi zbiranja zaradi preteče epidemije, prirejali množične demonstracije ter zlorabili inštitut Ustavne obtožbe proti predsedniku te Vlade. Če bo potrebno se bodo skupaj s sindikati obrnili tudi proti lastnim državljanom, proti delavstvu. Kaj si lahko delavec misli ob tem, ko sindikalist Štrukelj pove, da je zanje bila »kaplja čez rob« zakon katerega namen je znižanje davkov, ter posledično višje neto plače za delavce. Ta vodja sindikata je verjetno največji zagovornik stare socialistične ureditve in kot njegovemu previsoko cenjenemu prijatelju, mu misli še vedno nostalgično begajo nazaj v staro državo. Medtem ko trenutni ministri te Vlade spoštujejo demokracijo, svojo državo in svoje korenine, pa tudi vse moderne demokracije, so ministri nekaterih prejšnjih vlad odkrito koketirali le s tistimi kolegi iz trenutnih ter bivših socialističnih sistemov.

Ta Vlada pa v svojem delovanju dejansko posnema vsakega dobrega gospodarja. Dober gospodar in gostitelj vsakega nadležnega, žaljivega in agresivnega gosta običajno odslovi iz svojega doma, bivališča ali iz zabave. Sam sem zato, da damo Slovenijo spet Slovencem. Dobrodošli so pri nas spodobni in spoštljivi gostje – tujci, ki želijo pri nas delati in ustvarjati v skladu z našimi zakoni in tradicijo. In ne glede na to, da bo leva opozicija v svojem boju za vrnitev na oblast naredila vse kar je v njeni moči, bodo Slovenci v večini podprli Slovenstvo zato ji ne bo uspelo. Zato veliko uspeha Sloveniji pri predsedovanju Svetu EU, ter vse dobro tej Vladi do konca mandata. Moj moto je še vedno; »Za spodobno življenje in učinkovito državo«. Tokrat pa dodajam še: »Povsod ponosno pokažimo, da smo Slovenci!«

Ostanite zdravi in vse dobro.

Jožef Lenart, poslanec DZ,

Poslanska skupina SDS