Anja Bah Žibert: Slovenija bi morala po zgledu evropskih držav zaostriti azilno zakonodajo

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na novinarski konferenci predstavila predloge dopolnil, ki jih poslanska skupina SDS predlaga k vladnemu predlogu zakonu o mednarodni zaščiti.
 
Poslanka je uvodoma spomnila, da smo v SDS že novembra predlagali spremembe zakona o mednarodni zaščiti, predvsem ker smo predhodno že večkrat pozvali vlado in koalicijo ter opozarjali, da naj pripravijo spremembe, ki bodo šle v smeri zaostritve azilne politike. »Ker vlada sprva ni naredila nič, smo vložili svoj predlog zakona, ki pa ga je koalicija, kot je to običajno, zavrnila v celoti in izjavila, da bodo predlagali svoj predlog zakona.«

Ob tem je poslanka poudarila, da gre sedaj pripravljeni vladni predlog zakona o mednarodni zaščiti v smeri, »za katero smo slišali že iz posameznih medijev in nekaterih urednikov, pred nekaj dnevi pa celo od poslanca Združene levice Matjaža Hanžka, namreč da imajo nekateri ambicije, da bi v Slovenijo pripeljali ne le 50.000 novih volivcev, temveč celo 200.000.«  »To pa je velik problem,« je menila Bah Žibertova.  Ob tem je dodala, da bomo v SDS poskušali z dopolnili vplivati na vladni predlog zakona, da do česa takšnega ne bi prišlo in »upamo, da bomo tokrat uslišani in da bo zakon šel v zaostritve po vzoru drugih držav v Evropi.«

Poslanka je ob tem izpostavila ostrejšo spremembo azilne politike v državah kot so Nemčija, Švica, Danska, Norveška, Švedska zaradi dogajanj, ki smo jim bili priča, zaradi hudodelstev in velikega finančnega bremena, ki ga azilanti pomenijo za državo. »Če te spremembe sprejema tudi Švica je na mestu vprašanje, kako bomo k temu problemu pristopili v Sloveniji,« je poudarila poslanka. Ob tem je izpostavila, da gre pri predlaganem vladnem zakonu večinoma za spremembe, vezane na evropske direktive, ki so stare že dve ali tri leta in ki bi že morale biti imeplementirane, sedaj pa je situacija drugačna in bi se azilne zakonodaje morali lotiti z zaostrovanjem pogojev za azilante.

»Slovenijo je ilegalno prečkalo že skoraj pol milijona migrantov, enkrat se bo ta številka začela vračati tudi nazaj proti Sloveniji in takrat bodo problemi, na katere opozarjamo že nekaj mesecev še kako eskalirali in bodo predstavljali velik problem,« je poudarila poslanka. Ob tem je dodala, da je v Sloveniji 300.000 ljudi, ki živijo na robu ali pod pragom revščine, »medtem ko nas en azilant stane 10.000 evrov.« Ob tem se je vprašala, ali je država lahko tako neodgovorna do svojih državljank in državljanov, da jim bomo še dodatno breme za azilante dodali na ramena, ko že samo komaj živijo?

V nadaljevanju pa je poslanka povzela nekaj glavnih predlogov dopolnil zakona, ki jih predlaga SDS. »Ocenjujemo, da mora tujec, ko vstopi v Republiko Slovenijo takoj ob vstopu podati svojo namero za azil, ki jo mora v treh dneh vložiti v obliki prošnje z dokazili. Ta dokazila so lahko v obliki listin, ali pa to dokazuje na nek drug način. Pristojni organ mora odločitev sprejeti v 30 dneh. V tem času mora torej organ vlogo pregledati in ugotoviti, ali gre za upravičenega prosilca,« je pojasnila poslanka.  »Ko govorimo o porazdelitvenem bremenu, predlagamo, da to kvoto določi Državni zbor in ne vlada sama, saj menimo, da je ta odločitev tako pomembna, da bi morali o tem nekaj besede imeti poslanke in poslanci,« je nadalje pojasnila poslanka.

V SDS tudi predlagamo, da se status mednarodne zaščite z odločbo prizna najprej za dobo enega leta. »Nato pa lahko prosilec to vlogo podaljša in prosi za podaljšanje še za eno leto oz. še za leta naprej, če se v državah, iz katerih prihaja, stvari ne umirijo in nima možnosti za vračilo v domače okolje,« je naslednje dopolnilo k vladnemu predlogu zakona predstavila poslanka.

»Ukinjamo tudi vse oblike denarne pomoči. To je tisto, kar je več kot pomembno. Menimo, da se mora ukiniti finančna pomoč v primeru nastanitve na zasebne naslove, kajti če ima nekdo možnost, da pri nekom biva, potem naj mu le-ta pomaga. Prav tako bi ukinili vsako obliko žepnine, ki se lahko nadomesti s pravico do zagotavljanja namestitve in prehrane. Menimo namreč, da če nekomu zagotovimo namestitev in prehrano, je to povsem zadostna pomoč, da bo tisti, ki je dejansko begunec tega vesel in bo to tudi sprejel,« je ocenila poslanka SDS Anja Bah Žibert.

Ko govorimo o področju integracije, pa je po besedah poslanke, bistvo azilnega zakona v tem, da nekomu pomagamo tisti čas, ko je pomoči potreben, ko pa so pogoji v njegovem domačem okolju izboljšajo, pa se lahko vrnejo domov. Po njenih besedah je bistvo azilne zakonodaje v začasni pomoči in ne trajni integraciji.

Vendar pa je poslanska skupina SDS vložila tudi dopolnila, ki govorijo o integraciji in kjer v vladnem predlogu ni določeno, kaj vse mora azilant doseči. »Menimo, da bi vsak prosilec moral podpisati pogodbo, se zavezati, da bo obiskoval izobraževanje slovenskega jezika, zgodovine in naše ustavne ureditve. Vladni predlog omenja le to, da bi moral prosilec za azil to obiskovati v okviru 80%. Mi pa smo mnenja, da je bistveno, kaj prosilec s tem izobraževanjem doseže, zato je nujno potrebno preverjanje znanja ob koncu izobraževanja,« je pojasnila poslanka SDS. 

Po njenih besedah je prav tako pomembno področje glede določnejše oblike sankcij. Predlog zakona se dotika sankcije, ko gre za primere kršitve zakonodaje v azilnih domovih in zakonodaje, ki velja za ozemlje v Republiki Sloveniji. Ob tem je opozorila, da nekatere države sedaj sprejemajo spremembo azilne zakonodaje v smeri, da se azilantu lahko ob hujših kaznivih dejanjih odvzame status. »Tudi nam se to zdi pomembno, ker se morajo ustaviti vsa ta hudodelstva, ki se danes v nekaterih državah že dogajajo in ki se v Sloveniji ne smejo zgoditi,« je bila jasna poslanka. Ob tem je navedla skrb zbujajočo primerjavo sankcij: Če se ženska preveč ostro brani pred spolnim napadom, je kaznovana s kaznijo 500 evrov, na drugi strani pa je azilant, ki v azilnem domu poseduje orožje oziroma eksploziv, zgolj premeščen na neko drugo lokacijo v Sloveniji. »To je anomalija, ki bi jo bilo treba odpraviti«, je menila poslanka. 

Anja Bah Žibert je nazadnje dejala, da smo v Sloveniji lahko zelo humanitarna in solidarna družba, »vendar pa lahko pomagamo le toliko, kolikor imamo realnih možnosti in teh, glede na stanje v državi, ni veliko.« Zato je po njenih besedah dejansko treba pomagati tistim, ki pomoč resnično potrebujejo, ne pa slovenskim davkoplačevalcem s takšnim predlogom zakona kot je vladni nalagati še dodatna bremena.