Slovenija, Evropa in svet
sreda, 28. 7. 2010Evropa mora izvesti prehod v post-industrijsko družbo, če želi ostati igralec na svetovnem odru.
Nocoj je v okviru letnega tabora SDS v Lepeni potekal pogovor s predsednikom Odbora za razvoj pri Strokovnem svetu SDS ter nekdanjim ministrom za razvoj in nekdanjim generalnim sekretarjem Skupine za razmislek o prihodnosti EU (t.i. Gonzalesove skupine) dr. Žigom Turkom.
Uvodoma je poudaril, da smo danes priča velikim spremembam v svetu, ki jih je strnil v črkah A (avtomatizacija, izobilje), B (BRIC-angleška okrajšava za hitro razvijajoče se države Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko, globalizacija), C (klimatske spremembe in energetika), D (demografija) in E (eTehnologije). Dodal je, da so ABCDE zgodovinski, saj pomenijo:
-
konec industrijske, tudi informacijske dobe ter začetek družbe smisla;
-
konec prevlade Zahoda in novo svetovno ureditev;
-
konec odvisnosti od “podzemne energije” ter prehod na nadzemno energijo;
-
konec mlade družbe ter
-
konec družbe, ki jo povezuje papir in začetek družbe, ki jo povezujejo elektronske komunikacije.
V nadaljevanju je spregovoril o tem, kakšne odgovore daje na omenjene izzive Evropa in se pri tem dotaknil dokumenta Evropa 20+20 ter poročila t.i. Gonzalesove skupine, katerega ključno sporočilo je, da ima Evropa na izbiro ali reforme ali zaton (poročilo lahko najdete na naslednji spletni povezavi: http://www.reflectiongroup.eu/2010/06/16/project-europe-2030-translations/ ). Zatem je predstavil ključne izbire, ki jih ima Evropa na voljo v luči sprememb na področju ABCDE:
-
lahko izvede prehod v post-industrijsko družbo, namesto sedenja na industrijskih lovorikah;
-
lahko postane igralec na svetovnem odru ali pa društvo užaljenih nekdanjih supersil;
-
lahko še naprej gradi zgolj nasipe proti morju in ograje proti migrantom, ali pa se odloči iti v boj za tehnološko (in politično) vodstvo;
-
lahko postane okolje, prijazno do družine in imigrantov ali pa kontinent »godrnjavih starih ljudi«;
-
lahko se zavzame za prevzem digitalnega, kot smo pred stoletji prevzeli tisk ali pa se odloči braniti papirno družbo.
Dr. Turk je predstavil tudi dokument Vizija 20+20, ki ga je skupaj z drugimi avtorji pripravil v okviru Inštituta dr. Jožeta Pučnika in v katerem je predstavil svoje poglede na prvih 20 let prehojene slovenske poti ter vizijo za prihodnjih 20 let (dokument je na voljo na povezavi: http://ijpucnik.si/default.cfm?Kat=0102&Bes=173#v173 ). Kot je dejal, avtorji med drugim ugotavljajo, da je v Sloveniji še vedno prisotna tranzicijska kriza, ki se kaže predvsem pri vztrajanju v tranziciji; da pravna država ne deluje, kar dokazujejo številne meritve različnih mednarodnih organizacij, nedelovanje pravne države pa je izraženo v tem, da ni pravega pravnega varstva, ki je ključ za delovanje pravega tržnega gospodarstva. Poudaril je še, da pri nas ni pravega tržnega gospodarstva, da je javni sektor ostal otok v sicer tekmovalni družbi ter izpostavil kvalitativni zaostanek v družbi znanja.
Glede vizije za Slovenijo v prihodnjih 20 letih je dr. Turk dejal, da je možnih več scenarijev, in sicer, da Slovenija postane »Ljudska republika Slovenija« (kar se izraža skozi rekomunizacijo praznikov, republike, ekonomije), da postane izrazito usmerjena v slovenski nacionalni interes, da postane »Slovenija d.o.o« - v interesu kapitala ali pa »Slovenija 2.0« - ustvarjalna, podjetna Slovenija enakih možnosti. V takšni Sloveniji bi bilo več svobode za ustvarjalnost in podjetnost ljudi, imeli bi delujočo pravno državo, v kateri bi se spoštovala pravila igre in bi zmagovali najboljši in ne tisti, ki si upajo preko roba dovoljenega, nenazadnje pa bi imeli socialno državo, ki spodbuja tveganje, odpušča neuspeh in daje enake izhodiščne možnosti. Pogovor z dr. Turkom se je zaključil s konstruktivno razpravo o omenjenih temah.





Facebook
MySpace
Twitter
Google
Yahoo
RSS