Ukrepi gospodarske politike neustrezni, prepočasni in neučinkoviti

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji obravnavajo predlog o kandidatki za ministrico za gospodarstvo. Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavil mag. Andrej Vizjak.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani ministri, lepo pozdravljeni! Torej v Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da je za gospodarske razmere v Sloveniji, ki so slabe, odgovorna tudi sedanja vlada in tudi sedanja gospodarska politika, ne le zgolj gospodarska kriza, ki je imela svetovne in seveda evropske razsežnosti. Res je, Slovenija je padla v to krizo, ker je pač odprta in majhna ekonomija, vendar bi lahko posledice te krize slovensko gospodarstvo in slovenski ljudje drugače čutili na svoji koži, če bi bila gospodarska politika uspešnejša. Sprehodimo se še enkrat skozi večkrat ponovljene številke, ki so žalostne. Padec bruto domačega proizvoda v Republiki Sloveniji v letu 2009 je bil rekorden, glede na evroobmočje. Torej eden največjih padcev v Evropski uniji. Ne le padec bruto domačega proizvoda, temveč tudi padec bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči, je padel tako z 91% povprečja sedemindvajseterice na 86% povprečja sedemindvajseterice. Kaj to pomeni? Torej kljub temu, da so bile vse druge države tudi v krizi, je v Sloveniji padec bruto domačega proizvoda po kupni moči padel za 5% točk več kot je to povprečje. Torej to je ena zelo ilustrativna potrditev slabe politike v dosedanjem obdobju in mandatu te vlade. Padec konkurenčnosti, je že bilo omenjeno. Za 20 mest smo uspeli pasti na lestvicah mednarodne konkurenčnosti. Čedalje bolj skrbi podatek o naraščajoči inflaciji in kaj goni inflacijo v Republiki Sloveniji? V glavnem cene komunalnih storitev oziroma od vlade nadzorovane cene, tudi cene energentov zaradi dviga trošarin, cene elektrike in podobno.

Brezposelnost - v mandatu te vlade ste pridelali 40 tisoč dejansko novih brezposelnih, ki so evidentirani za zavodu za zaposlovanje in vsaj toliko je še tistih, ki so v raznih ukrepih, interventnih ukrepih te vlade, ki čakajo na delo na domu oziroma so v podjetjih brez dela, pa so evidentirano kot zaposleni, hkrati so pa seveda dejansko brez dela. Tudi včeraj objavljen strukturni kazalec glede produktivnosti dela, kaže, da smo padli v enem letu iz 84,3% povprečja sedemindvajseterice, na 80,8%. Torej za približno 3 in pol procenta smo padli tudi po kazalcu produktivnosti. Če nadaljujem s primanjkljajem, torej namesto, da bi vlagali v gospodarstvo, da bi gospodarstvo razbremenjevali in vlagali denar v projekte, se nam kopiči in povečuje ta fiksna javna poraba povezana z nekimi tekočimi odhodki, ki gredo iz rok v usta in na račun tega smo pridelali za rekordnih že 5% bruto domačega proizvoda primanjkljaja ali če gledamo po prihodkih proračuna Republike Slovenije za okoli 25% primanjkljaja. Imate 25% primanjkljaja glede na prihodke državnega proračuna. Javni dolg ni uspelo nobeni drugi državi v sedemindvajseterici povečati toliko v tem mandatu kot vam, pri čemer velikodušno delite poroštva za te in one zadeve, pravzaprav niti se ne ve za katere stvari dajemo poroštva.

Pravkar sprejet zakon o pristopu Slovenije k finančnemu mehanizmu za pomoč državam evroobmočja, je bil sprejet pravzaprav v nekih okvirih, kjer se niti ne ve, komu bo namenjen ta denar, dali smo že kar poroštveno kvoto dobrih dveh milijard evrov. V Slovenski demokratski stranki ponovno poudarjamo, da so bili ukrepi gospodarske politike neustrezni, prepočasni in neučinkoviti. Tega ne menimo samo mi. To potrjujejo številke, ki sem vam jih v preteklosti oziroma doslej navedel. Namesto, da bi šli z ukrepi razbremenjevanja gospodarstva, gremo obratno, z ukrepi dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Poglejte samo trošarinsko politiko te vlade. Dvignjene so drastično trošarine na vse energente, zlasti na pogonska goriva, kurilno olje, plin, dvignjene so trošarine na električno energijo. Napovedan, za naslednje leto, hvala bogu ni bil izveden v letošnjem letu, je dodaten davek na tiste, ki emitirajo CO2 v okolje, približno 120 milijonov evrov več prihodkov iz naslova tega davka. V proračunskem memorandumu te vlade za leto 2010 in 2011 se je zapisalo, da bo nov zakon o obdavčitvi nepremičnin povečal davčne prihodke iz tega naslova za okoli pol odstotka bruto domačega proizvoda, ali beri 160, 170 milijonov evrov. Torej, to je neznosen davčni vijak, primež, stiskalnica, kamor je umeščena slovenska ekonomija in tudi slovenski ljudje.

Poglejte, besede, danes je v enem izmed slovenskih dnevnikov zapisan nemški pregovor: Roke rade pozabijo, kar so usta obljubila. Poglejmo hearing oziroma zaslišanje ministra Lahovnika, novembra 2008, zapisal je oziroma povedal je: "Kot sami veste, je bil eden od pogojev zato, da sem se odločil tudi vstopiti v vlado ta, da se dejansko v prvi fazi razbremeni gospodarstvo. Sedaj, ko sem dejal, o čem razmišljam in kar mislim, da je prva in boljša poteza je dejansko, da se v prvi fazi zniža prispevke za socialno varnost." Spoštovana vlada, ali ste znižali prispevke za socialno varnost v državi po letu dni in pol ob teh besedah, ob teh obljubah gospodarskega ministra takrat? Ne prispevkov, ne davkov niste znižali nič. Nasprotno, povečali ste jih. Zato še enkrat: Roke rade pozabijo, kar so usta obljubila. Upam, da boste končno prešli iz besed k dejanjem in da bodo poslej morebiti ukrepi na gospodarskem področju le zagledali luč sveta.

Vendar ne, tudi zadnji rebalans proračuna gre v nasprotju s pričakovanjem gospodarstva. Pravzaprav je zadnji rebalans proračuna zelo jasen signal, da vlada sledi zgolj eno in samo politiko, to je kratkoročno, kratkovidno neučinkovito politiko konsolidiranja javnih financ na račun rezanja investicij oziroma na račun rezanja tistega, kar lahko v prihodnje ustvarja gospodarsko rast. To je kratkoročna statična politika, ki se ni nikoli obrestovala in je vedno dajala samo pospešek eni spirali padanja v globino blede gospodarske aktivnosti, glede BDP, glede produktivnosti, glede davčnih prihodkov in posledično tudi glede neke možnosti izhoda iz krize.

Kaj potrebuje slovensko gospodarstvo ta trenutek? Potrebuje odločnega, politično močnega ministra ali ministrico. Takšnega, ki bo besede spremenil v dejanja. Takšnega, ki bo svoje videnje, kaj je prav v tem gospodarskem prostoru udejanjil v konkretne ukrepe in to izpeljal skozi odločanje med vsemi gospodi in gospemi, ki sedijo za menoj, skozi odločanje skozi vlado. Ne pa, da bo tam nekdo uspel z nekimi drugimi pogledi zadevo sprevrniti v svoje nasprotje.

Minister Lahovnik je bil eden izmed ustanoviteljev Zaresa. Eden izmed najbolj priljubljenih politikov tega časa, pa mu to ni uspelo. Ministru Lahovniku ni uspelo udejanjiti to, kar je obljubil, za kar se bo zavzemal in kar je obljubil kot nek pogoj, za kar je vstopil v politiko, da bomo razbremenili gospodarstvo. Takrat je že bila, novembra 2008, je že bila kriza, so se že videli izzivi in pasti tudi naraščajočega primanjkljaja in posledično stanja v javnih financah. V svojem hearingu je navedel številne probleme tudi s plačami v javnem sektorju oziroma z odhodki in s seveda potrebo po konsolidiranju javne blagajne in javnih financ, vendar je kljub temu povedal, da je treba razbremeniti gospodarstvo. Da je treba znižati prispevek za socialno varnost za 5% točk, to piše, to so njegove izjave. Torej, kljub temu, da smo imeli močnega, politično močnega ministra, priljubljenega ministra, mu to ni uspelo. Ni mu uspelo zaradi tega, ker je bila očitno beseda finančnega ministra in beseda premierja drugačna in je zavrla ta prizadevanja. Sprašujem vas, retorično, ali je mag. Darja Radić politično močnejša, učinkovitejša od ministra Lahovnika? Ne bom špekuliral. Odnos do gospe Radić kažejo tudi ministri stranke Zares, ki jih danes tukaj ni. Ni ministra Golobiča, ni ministrice Širca in podobnih. To je ilustracija odnosa, to je ilustracija odnosa stranke do tega. Jaz mislim, da bi bilo najbolje, morebiti tudi ne čisto za hec predlagati, da se ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo združi v ministrstvo za visoko šolstvo, gospodarstvo, znanost in tehnologijo. Potem bo imelo politično močnega ministra končno enkrat.

Lahko in verjamem, da je gospa Radić dober strokovnjak, pridna, delovna ženska, da ve, kaj je potrebno v gospodarstvu storiti. To je možno in to je lahko tudi res, da je delovna, da je pravzaprav povezovala ministrstvo doslej. Vendar, ali bo lahko ob tej situaciji spravila skozi vlado prepotrebne ukrepe za gospodarstvo? To so retorična vprašanja, na katere si morate odgovoriti predvsem spoštovani poslanci koalicije, kajti vi nosite odgovornost, kajti vi vladate tej državi in vi nosite odgovornost za stanje in za ravnanje vlade v tej državi.

Pa se sprehodimo skozi nekaj ukrepov oziroma nekaj stališč gospe Radić, ki smo jih lahko včeraj dobili na hearingu oziroma na zaslišanju gospe Radić. Prvič, zakonodaja, gospodarsko pravo, zakonodaja s področja gospodarskega prava je ustrezna in ne potrebuje hitrih in bi rekel, nepremišljenih sprememb. Poslanci koalicije ste podpirali zahtevo za preiskovalno komisijo, da je zakon o prevzemih povzročil anomalije, da je celo, nekateri nosimo politično odgovornost za to, da je zakon o prevzemih slab in je omogočil menedžerske prevzeme. To ste podpisali. Danes ugotavlja tako minister Lahovnik, kot bodoča ministrica Radić, da je z zakonodajo vse v redu, je bilo včeraj potrjeno. Odločite se, ali boste še naprej iskali in politično obglavljali ljudi, ki so delali s korektnimi in dobrimi nameni, ali pa boste končno verjeli tistim, ki jih predlagate za ministre. Jaz sem vedel, ne nazadnje tudi kot nekdanji minister, da leto dni in pol potem, ko je nastopila ta vlada, da ni bilo niti enega, poudarjam, niti enega sistemskega predloga za spremembo zakonodaje na področju gospodarskega prava, niti enega, niti na področju zakona o gospodarskih družbah, niti na področju zakona o prevzemih, niti na področju zakona o trgovini, niti na področju nobenega. Skratka, zakona, ki ureja gospodarsko področje in so bili sistemski zakoni, ki so bili sprejeti v prejšnjem mandatu. Toliko smo govorili o Zakonu o gospodarskih zbornicah. Ko je bilo toliko očitkov s strani Zaresa, češ zakaj ste uvedli prostovoljno članstvo v gospodarski zbornici in zakaj še ne tudi v obrtni zbornici, je gospa Radićeva včeraj povedala, da misli, da je kar prav, da obrtna zbornica ostane v obveznem članstvu. Zdaj pa razumi kdo more. Zato vam povem še enkrat, nemški pregovor pravi: "Roke rade pozabijo, kar so usta obljubila."
   
Zelo pomembna je bila napoved treh ključnih politik, ko se govori o državnih pomočeh v gospodarstvu in izjava gospe Radičeve dobesedno tako: "Zdaj je čas za nove investicije, izdelke, tehnologije in preboje na tuje trge." Vlada pa v rebalansu črta denar za nove investicije, ne podpore davčnih olajšav za investicije in za razvojne projekte gospodarstva in ne podpre znižanja davčnih stopenj od dobička, ker to je tisti denar, ki je lahko v podjetjih horizontalno v vseh podjetjih namenjen temu.

Kandidatka na eni strani pove, da podpira zniževanje davkov, da misli, da je to pravi ukrep, vendar, da se zaveda, da je to fiskalno težko zaradi razmer v katerih smo, torej je že na tem področju popušča in opušča ravnanje v prihodnosti glede razbremenjevanja gospodarstva.

Zelo zanimivo je stališče gospe Radićeve glede ekonomske diplomacije. Vsi se zavedamo, da je v času gospodarske krize, torej v času in v stanju, v katerem se nahaja slovensko gospodarstvo izjemno pomembno, da poskusi prodorneje uveljaviti priložnosti slovensko gospodarstvo na tujih trgih. Ekonomska diplomacija je bila prestavljena iz Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za zunanje zadeve. Gospa Radićeva dobro ocenjuje, da je bila to preuranjena odločitev te vlade. S tem se v celoti strinjam, to je bila res preuranjena in napačna odločitev te vlade. Namreč, slovenska diplomacija, slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva so v takšnem obsegu približno kot je naša država, torej so skromno opremljena z ljudmi in tudi s finančnimi viri. In zelo malo ljudi je na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in še ti se ukvarjajo v glavnem z diplomatsko-konzularnimi posli.

Za gospodarstvo velikokrat zmanjka časa, jaz sem štiri leta hodil po svetu in sem to opazoval. Diplomati so nekateri zelo, zelo naklonjeni gospodarstvu, nekaterim je pa to španska vas in je veliko ljube hoditi tam po sprejemih razno raznih kolegov kot pa iskati konkretne priložnosti za slovensko gospodarstvo. Zato smo želeli, da se ekonomski svetovalci na teh diplomatsko-konzularnih predstavništev ukvarjajo le z gospodarskimi posli, da so organizacijsko vpeti v strukturo Ministrstva za zunanje zadeve, da imajo status kot jim pristoji glede na funkcijo, torej se pravi, da imajo status kot ga lahko imajo po Zakonu o zunanjih zadevah, vendar, da so vsebinsko odgovorni za delo Ministrstvo za gospodarstvo, kajti le-to ministrstvo lahko koordinira, usmerja in ne nazadnje tudi nadzira opravljeno delo teh ekonomskih svetovalcev. S tem, ko je prišlo to vse skupaj na Ministrstvo za zunanje zadeve, bo v nekaterih državah to zelo dobro funkcioniralo, tam,  kjer imajo veleposlaniki čut, da je njihova glavna naloga iskanje poslov za Slovenijo in privabljanje tujih investicij v Slovenijo. Večina držav oziroma večina veleposlaništev pa žal takšnih ni. Zato mislim, da je to ena izmed napak, ki je bila storjena in katere sestavni del je očitno tudi sedanja kandidatka za ministrico, saj je bila doslej državna sekretarka pa se je kljub temu zgodila.

Že danes lahko čutimo glede na včerajšnjo zaslišanje kandidatke trenja znotraj koalicije, tu nam predstavnik največje koalicijske stranke govori glede obvezne delitve dobička zaposlenim, pri čemer kandidatka za ministrico podpira prostovoljno delitev in pravi, da ni potrebno spremeniti Zakona o gospodarskih družbah, ko govorimo o tako imenovanih slamnatih podjetjih in preprečevanju zlorab na področju delovnega prava. Tudi sam menim tako, da je zakon o delovnih razmerjih tista prava pravna oblika, kjer se išče rešitve na ta nedopusten pojav. Zelo zanimivo je bilo gledanje kandidatke na varstvo konkurence in varstvo potrošnikov. Pravi, da bo ustanovitev nove agencije za varstvo konkurence in varstvo potrošnikov oziroma nov zakon rešil te probleme, in da bo ta organ poslej neodvisen od politike. Torej, če prav razumem pa je bil zdaj odvisen od politike, so bila dejanja Urada za varstvo konkurence do zdaj odvisna od politike. Od katere politike? Na ta vprašanja nismo dobili odgovora, in če meni nekdo pravi, da bo zdaj, kot bo Urad za varstvo konkurence šel kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo, kot agencija pod okrilje vlade, kjer bo vlada imenovala direktorja, vlada je političen organ, kot parlament, kjer bo vlada imenovana direktorja agencije da je pa to zdaj neodvisno od politike. Poslušajte, to lahko govorite kje v vrtcu, pa mogoče tam v prvi triadi osnovne šole, kaj višje pa vam nihče ne bo več verjel tega, da če vlada nekaj imenuje, da je to neodvisno od politike. In to je glavna dodana vrednost tega zakona. Jaz mislim, da gre za še eno agencijo in da gre za obglavljanje sedanjega uspešnega neodvisnega vodjo urada za varstvo konkurence gospoda Soršaka, ki je stopil na žulj številnim tajkunom v tej državi, ki sodijo v politično gnezdo sedanje koalicije.

Energetika. Jaz sem bil razmeroma razočaran nad šibkim znanjem, pa ne samo znanjem, ampak tudi s stališči gospe Radićeve na področju energetike. Energetika je zelo zahtevna panoga gospodarstva, je vpeta tudi v interese številnih lobijev, gospodarskih lobijev, tudi političnih lobijev in zato mora biti tu človek, ki zna te stvari presekati in imeti tudi lastno mnenje. Moram reči, da je gospa Radićeva tu pokazala razmeroma malo neke odločnosti, in recimo eno zanimivih vprašanj, ki je bilo neodgovorjeno in je prizadelo številne Štajerce, še posebej Mariborčane je to, da je prišlo pred kratkim do neodplačnega, torej zastonj, neodplačnega prenosa deleža Dravskih elektrarn v družbi, ki grad hidroelektrarne na Spodnji Savi na holding. Se pravi, nekdo je enostavno dravskim elektrarnam vzel eno naložbo, ki so jo imele v družbi za izgradnjo verige in jo je prenesel na holding, prav tako slišim da se je zgodilo tudi s prenosom deleža, ki so ga imele soške elektrarne v tej družbi. Torej, meni ne bo nihče povedal, da je šlo pri tem za čisto gospodarsko odločitev, ki kje stvar teh družb. Kajti, poznam stališče Holdinga slovenskih elektrarn, ko naj bi prenesel delež, ki ga ima on v podjetju, ki gradi Spodnjo Savo na Gen Energijo. In takrat je holding povedal, da gre za koristno, dobičkonosno, učinkovito naložbo in da se ji ne bo kar tako odrekel, pa bi takrat to naredil odplačno, po knjigovodski ceni z nekim donosom. Zdaj pa je ta isti holding, na gospodarski osnovi dosegel, da je neodplačno dobil ta delež. Torej, gre za čisto politiko, za čisto vmešavanje nekih političnih vladnih struktur v odločanje teh gospodarskih družb na škodo Dravskih elektrarn. In veste, kaj je bilo Dravskim elektrarnam rečeno: Bodite srečni, da smo vam to naložbo vzeli, vsaj nimate stroškov z njo. To je ravno tako, kot bi jaz vam vzel hišo ali avto in rekel: Bodite srečni, da sem vam to vzel, ker zdaj ne boste imeli stroškov z vzdrževanjem hiše in avta. Torej, ta logika je pa res močna. Torej, gre za nenehno vpletanje politike v te energetske zgodbe in samo eno veliko upanje lahko gojimo, da bo nekdo uspel presekati te premočne spone.

Zelo zanimivo je bilo razmeroma ravnodušno gledanje državne sekretarke oziroma bodoče ministrice na preplačano električno energijo. Menim, da ni v Sloveniji največji problem preplačana električna energija gospodinjstev, tudi tu je bila, očitno, po ukrepih urada. Bolj skrbi preplačana električna energija v gospodarstvu, v firmah. Firme so preplačale električno energijo precej in prav je, da bi se vsaj politika zavzela za to, da se del preplačila ali pa vse tudi vrne.

Torej, spoštovani, kar nekaj področij je, kjer bo zelo pomembno, da bo nova ministrica znala prepričati vse ostale člane Vlade; vemo pa, kako je s tem. Po navadi se to da narediti, če ima človek političen vpliv, moč, če zagrozi s kakim izstopom iz koalicije in podobno. Ministru Golobiču je vse uspelo. Ministru Golobiču je uspelo prepričati Vlado in ministre, da ni nič narobe, če ima zatajeno "nabiralnik firmo" na Nizozemskem, ki je ni prijavil javnosti. Ministru Golobiču je uspelo prepričati, da ni nič narobe, če mu je banka odobrila praktično nezavarovane kredite in neustrezno zavarovane kredite. Podatki kažejo, da je bilo okoli 50% kreditov Ultri neustrezno, neprimerno in tudi ne prvovrstno zavarovanih. Da je bilo v to kategorijo moč stlačiti zgolj 20% kreditov, to se pravi, v kategorijo, da so bili krediti ustrezno, primerno ali prvovrstno zavarovani, 50% sploh ni bilo zavarovanih in 30% je bilo takih, ki so bili tako, tako zavarovani, recimo, s kakimi brezvrednimi menicami in podobnim. Ministru Golobiču je uspelo prepričati Vlado, da ni nič narobe, če njegova firma trguje oziroma posluje z državo. Skratka, da je stranka Zares edina poštena stranka v tej državi, vsi ostali pa smo verjetno na drugi strani. Torej, takega človeka bi potrebovali na gospodarskem resorju. Takega, ki bi uspel prepričati, da je zdaj zunaj noč in da smo mi tule pri minus 15 stopinjah. In bi mu vsi verjeli in bi mu rekli, "res je, Gregor."

Torej, spoštovani, gospodarstvo, ne opozicija, gospodarstvo pričakuje, da boste postavili na mesto človeka, katerega besede in dejanja bodo imela težo in katerega ukrepi ter napovedi se bodo tudi uresničili. Da ne ostanemo še enkrat pri tistem nemškem reku, ki pravi, "roke rade pozabijo, kar so usta obljubila". In da ne boste pravzaprav še enkrat podlegli skušnjavi, da je za vse, kar je bilo doslej slabega v tem mandatu, kriva prejšnja vlada, in vse, kar bo poslej slabega, kriva neučinkovita koalicija oziroma kakšen šibki člen te koalicije, ponavadi je to DeSUS, ali pa kdo drug.

V Slovenski demokratski stranki kandidatke za ministrico ne bomo podprli. V glavnem ji tudi ne bomo nasprotovali. Danes smo, če ste se malo prešteli zjutraj, omogočili, da se je ta seja sploh začela. Kajti če opozicija ne bi glasovala o dnevnem redu in bi obstruirala ali pa bi se vzdržala glasovanja, te seje še zdaj ne bi bilo. Ne vem, če bi se vas zbralo toliko tu. Imenovanje ministrov vlade je stvar koalicije, ni stvar opozicije. Spoštovani, če bi bilo opoziciji malo mar, kar se dogaja na gospodarskem področju, bi to naredili, pa nismo. Slovenija potrebuje ministra, Slovenija potrebuje učinkovito gospodarsko politiko. In prosim vas, enkrat se streznite tudi pri sprejemanju ukrepov v tej smeri. Ne nasedati in podlegati nekim kratkovidnim politikam, ki dvigujejo davčne obremenitve v državi, v imenu konsolidiranja javnih financ, delajo pa prav nestabilne javne finance na srednji in dolgi rok. Zato seveda želimo gospe Radičevi veliko, veliko učinkovitih ukrepov in srečne roke, iznajdljivosti, znanja pa morebiti tudi gorenjske trme, da sprovede to, kar je včeraj tudi nakazala.

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS