Predsednik državnega zbora se je postavil nad ustavo

Poslanke in poslanci državnega zbora danes obravnavajo predlog za razrešitev predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina 31 poslank in poslancev. Stališče poslanske  skupine SDS je predstavil poslanec Zvone Černač.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

ZVONKO ČERNAČ: Spoštovane kolegice in kolegi.  Danes govorimo o razrešitvi predsednik državnega zbora. Govorimo o tem zato, da bi lahko govorili še o nečem drugim, za državo pomembnejšem, kar pa je predsednik državnega zbora preprečil s tem, ko se je postavil nad Ustavo. Da bi lahko govorili o financiranju naložb s strani državnih bank, ki so rizične, z vidika povračila sredstev in kjer je riziko, da bodo sredstva sploh kdaj vrnjena, približno podoben kot v primeru Grčije. V času, ko so na dan prišli podatki o tem, da je Slovenija na lestvica konkurenčnosti strmoglavila za 20 mest, Vlada podpira politično financiranje projektov kakršen je projekt v Stožicah. Namen zavlačevanja s sklicem izredne seje na to temo je bil ravno v tem, da se prepreči parlamentarna razprava in odločanje, dokler ne bo zagotovljeno financiranje tega projekta, ki ne bo nikoli vrnil vloženih sredstev s strani državnih bank. Posledice pa bodo nosili vsi davkoplačevalci.

O razrešitvi govorimo danes zato, ker si predsednik državnega zbora parlamentarno demokracijo očitno razlaga in predstavlja po svoje in v tej razlagi poskuša zatreti demokratično parlamentarno razpravo in gre v teh rabotah celo preko Ustave. V parlamentarnih demokracijah pa je mesto dialogov v državnem zboru. Ni treba biti ne filozof, ne sociolog, da bi razumeli, kaj se zgodi, če se razpravo v parlamentu duši in omejuje in če se to počne zaradi zaščite posameznih političnih botrov.

V zadnjem letu dni smo bili večkrat priča temu, da pravna država velja za ene, za druge pač ne, da za ene veljajo na sodiščih ena pravila, za druge drugačna. Pri enih je sodišče sposobno odločiti še isti dan, drugi v istem primeru čakajo na pravico leta in leta. Pri nekaterih inšpekcija deluje s svetlobno hitrostjo, pri  drugih nimajo pooblastil za ukrepanje. Pri nekaterih ovadbe za težka kazniva dejanja več let ležijo v policijskih predalih, domnevno zato, ker je premalo policistov, pri drugih, če so pripadniki trenutne opozicije pa sploh, se obsodbe zgodijo še preden tisti, ki jih sprožajo, pojasnijo, kaj je pravzaprav predmet obtožbe. In v teh primerih je policistov očitno dovolj. In tisto, kar je najbolj perverzno, je to, da nam tisti, ki tako stanje vzpostavljajo s politično dirigiranimi policijskimi postopki proti posameznikom, predvsem iz opozicije, proti praktično vsem ministrom in nekdanjemu predsedniku vlade, želijo na teh politično dirigiranih postopkih dokazati, kako pravna država velja za vse enako. Res sprevrženo.

Ob tem pa številne preiskave potekajo v postopkih, pri katerih ni nobenih elementov kaznivih  dejanj, na drugi strani pa ostaja nedotaknjen in nedotakljiv osumljenec številnih kaznivih dejanj, in to samo zato, ker je politični boter vladajoče koalicije. Še več, dosežena je bila sprememba zakona glede dodatnih sredstev za proračun Mestne občine Ljubljana, in to v času najhujše gospodarske krize in v času, ko se drugim občinam na številnih področjih krčijo sredstva. Parlament je bil do nedavna edina institucija, kjer smo bili vsaj, do neke mere, vsi enaki. In predsednik državnega zbora prvi med enakimi, nič manj in nič več v službi ljudstva in demokracije, ne v službi kapitala ali gospodarsko političnih botrov, kar se dogaja v zadnjih dveh letih.
   
Ustava v 85. členu določa, da mora predsednik Državnega zbora sklicati izredno sejo, če to zahteva najmanj četrtina poslancev. Te določbe ne more derogirati noben nižji pravni akt, ne zakon, ne Poslovnik, ne kakršnokoli tolmačenje katerekoli službe, še najmanj pa predsednik Državnega zbora z avtoritarno odločitvijo.
    Predsednik je tudi kršil 58. člen Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da je izredno sejo treba sklicati najkasneje v 15 dneh. Nešteto primerov v zadnjem letu dni pa kaže, da je aroganca in nestrpnost, ki jo izraža predsednik državnega zbora, predvsem do predstavnikov iz opozicijskih vrst vse večja. Poslancem je bilo tako preprečeno izvedeti, kaj so policisti počeli v tej stavbi na neko nedeljo, ko so vstopili vanjo, zaradi domnevno nastavljene bombe. Kmalu zatem se je zgodila policijska preiskava hrama demokracije na podlagi odredbe, ki ni izpolnjevala formalnih pogojev za take vrste preiskavo. V paketu več kot 60 gospodarskih ukrepov, ki jih je vložila Slovenska demokratska stranka, je imel predlagatelj na voljo za predstavitev nekaj minut.

V času, ko je Slovenija na lestvici konkurenčnosti v letu dni strmoglavila za 20 mest, v času, ko vlada ni želela poslušati opozoril opozicije, ko ni sprejela nobenega od številnih predlogov, ki smo jih vložili v zadnjem letu dni, sedaj, ko je prepozno, pa jih uzakonja. V času, ko bi moralo skrbeti vse domačijsko in politično motivirano odobravanje kreditov, kar lahko prepreči samo transparentnost, smo v parlamentu priča temu, da niti razprava o tem ni dovoljena. Podatki se prikrivajo, parlamentu se odreka ena od njegovih temeljnih funkcij. Verjetno ni odveč poudariti, da je vzrok problemov, s katerimi se sooča Grčija ravno v prikrivanju, pa tudi v prikrojevanju podatkov.

Razprava, ki smo jo zahtevali za financiranje stadiona Stožice, predvsem pa predlagane odločitve, ki so šle v smeri zagotovitve nadzora nad odločitvami, ki se dogajajo očitno tudi mimo veljavnih formalnih postopkov in veljavnih določb zakonov in odločitve, ki smo jih predlagali v zvezi z nemogočimi, celo suženjskimi razmerami delavcev, ki so pozimi v nemogočih razmerah gradili ta spomenik in s katerimi je bila javnost seznanjena iz medijev. Taka razprava, spoštovani gospe in gospodje, in takšne odločitve so nedvomno v javnem interesu in mesto jim je v tem parlamentu - in to iz več razlogov. Gre za trenutno največji projekt v državi, ki pa za državo ni najbolj pomemben, zakaj bi ga torej morale financirati državne banke, ki odrekajo financiranje konkretnim gospodarskim projektom.

Gotovo torej niso v ospredju motivi, ki veljajo v bančnem sektorju, sicer se ne bi iz financiranja umaknile številne komercialne banke, celo ena državna banka. Jankovićev stadion Stožice je dražji od primerljivih projektov po Evropi. Le zakaj? In zakaj bi se dražji projekt financiral? Financiranje poteka v času, ko gospodarstvo ječi in se v enem delu sesuva. Govorimo o 150-ih milijonih evrov, kar je polovica prispevka Slovenije Grčiji oziroma še enkrat toliko, za kolikor se je povečal dolg Ljubljane v času županovanja tega župana. Projekt sam po sebi ne bo prinesel novih delovnih mest, nove dodane vrednosti, od katere je odvisen nadaljnji razvoj Slovenije. Prinaša velikanske stroške za obratovanje in delovanje, ki bodo bremenili vse davkoplačevalce. Glede na bistven porast vrednosti investicij od začetka, pa je tveganje za državne banke, da ta denar ne bo nikoli povrnjen veliko, preveliko. Sanacije pa bodo morali plačati vsi davkoplačevalci.
   
Na tem mestu mislim, da je potrebno poudariti, da je bil projekt na začetku zastavljen v skladu z zakonodajo s področja javno zasebnega partnerstva. Spomnimo se - mesto je iskalo zasebnega partnerja, mestni svet je sprejel akt o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta izgradnje večnamenskega nogometnega stadiona ter spremljajočega objekta s pripadajočo infrastrukturo.

Odstopilo mu je zemljišča, zasebni investitor pa bi moral v skladu s 3. členom tega akta, kjer piše, zasebni partner bo v celoti zagotovil financiranje projekta, poskrbeti za to. In s tem ni nič narobe. Za financiranje projekta bi moral torej v celoti poskrbeti zasebni partner. Takrat naj bi bila ta pogodba podpisana v vrednosti pod 100 milijonov evrov, kasneje se je baje podvojila, če ne celo potrojila. Očitno so se stvari zapletale, projekt se je podražil, bil je očitno slabo pripravljen, iz podatkov, ki so bili posredovani javnosti pa izhaja velika verjetnost, da naj bi finančno reševanje nasedle investicije, bremenilo davkoplačevalce preko sanacije bank. In čemu, če temu ni mesto v tem državnem zboru. Govorimo o 50, 100 ali pa celo 150 milijonih evrov. Tukaj v tem državnem zboru smo bili priča stvarem, kjer je šlo za bistveno manjše vrednosti, pa je debata potekala več ur in nihče ni oporekal, da je mesto temu v državnem zboru. Ko pa gre za odločanje o tem, ali je mogoče preprečiti odločitve, ki bodo bremenile vse davkoplačevalce, pa naj ne bi bilo mesto v razpravi v tem državnem zboru. Tega ni mogoče razumeti in tukaj je predsednik državnega zbora v zmoti. Žal. In če je vse to breme zasebnega investitorja v skladu s tem aktom, zakaj se s tem ukvarja župan? Zakaj župan klicari po bankah in išče kredite? Zakaj se v to zgodbo vpleta politika, visoka, vladajoča politika? In, ali ni mesto v tem državnemu zboru, da se o tem spregovori in enkrat za vedno izžene paradržavo iz teh institucij. Več kot dovolj je torej razlogov za parlamentarno obravnavo in bilo je tudi več kot dovolj razlogov za to, da bi se sprejemale odločitve, ki bi preprečile nepotrebno škodo.

Državne banke se verjetno v predrag projekt, ki nikoli ne more povrniti vloženih sredstev, ne bi spustile, spuščajo pa se v času, ko vlada drugega za drugim črta pomembne infrastrukturne projekte, verjetno iz političnih vzgibov. Iz jasnega signala politične oblasti. Veste, za ta signal je dovolj, da se pojavi visok politični predstavnik na takem projektu in pohvali, kako stvari dobro tečejo. Ni treba drugega. V tem primeru smo bili priča številnim takim signalom. V tem obdobju torej se krčijo sredstva s strani vlade za razvojne osi, za gospodarska središča, črtajo se iz resolucije o nacionalnih programih, črtajo se sredstva za vlaganja v širšo družbeno in komunalno infrastrukturo in to zato, kjer ni denarja. Državne banke pa bodo očitno, če tega niso že storile, financirale projekt v Stožicah, očitno ne iz gospodarnih motivov.

Težko se je znebiti občutka, da je edini razlog politične narave. Politika, vladajoča politika je v tem primeru očitno dala zelo jasen signal zaradi vračila uslug svojemu podporniku in po nekaterih informacijah je bilo zavlačevanje predsednika državnega zbora namenjeno ravno temu, da bi se odločitve o financiranju tega projekta sprejela na ravni državnih bank, preden bi bila opravljena razprava v državnem zboru. Treba se je torej vprašati v čigavem interesu deluje predsednik državnega zbora in koga zastopa in predstavlja, do koga čuti odgovornost - do javnosti, poslank in poslancev, državljanov. Ta institucija vedno bolj postaja orodje politično-gospodarskega lobija paradržave, ki nikoli in nikdar ne bi smela dobiti prostora v parlamentu. Ob izvolitvi je predsednik državnega zbora dejal, da bomo v tem državnem zboru varčevali z vsem, samo z besedami ne. Številni smo mu verjeli. Prej kot v dveh letih se je tem besedam predsednik izneveril, zato je čas, da koalicija poišče drugega predsednika. V Slovenski demokratski stranki bomo razrešitev podprli. Hvala.

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS