Netransparentna razprodaja državnega premoženja

Skupina 31 poslank in poslancev iz poslanskih skupin SDS in SNS je včeraj vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, pri čemer je bilo predlagano, da se zaradi racionalnosti referendum izvede sočasno z letošnjimi lokalnimi volitvami, podobno, kot se je skupaj z volitvami predsednika države izvedel referendum glede bodočega upravljanja z delnicami zavarovalnice Triglav v letu 2007 na področje katerega ta zakon tudi posega.  Štirje poslanci SNS so danes podpise umaknili. 

Naslov zakona govori sicer o upravljanju kapitalskih naložb (torej državnega premoženja), vendar je pod tem pojmom v smislu določb zakona razumeti prodajo, zamenjavo ali vsak drug pravni posel, na podlagi katerega se imetništvo delnic ali deležev RS prenese na drugo pravno ali fizično osebo. 

Zakon je bil sprejet pod krinko uskladitev s smernicami OECD - ja (preglednost, predvidljivost, učinkovitost in odgovornosti,  pri čemer OECD ne nalaga formalne oblike, zato je Agencija kot je predlagana prej unikum kot pravilo), ugotavljamo pa, da ne zagotavlja strokovnih mehanizmov in transparentnosti za učinkovito gospodarjenje z državnim premoženjem.

Gre torej za zadnjo, zaključno fazo privatizacije državnega premoženja o kateri bo na podlagi splošnih strateških usmeritev, ki jih bosta sprejela vlada in državni zbor, odločala ozka skupina posameznikov, ki jih bo imenovala sedanja oblast. Govorimo pa o NLB, Zavarovalnici Triglav, Slovenskih železnicah, Luki Koper, Pošti Slovenije, Telekomu, Mobitelu, DARS-u, KAD-u, SOD-u  in številnih drugih podjetjih.

Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije je ves čas nasprotovala opozicija in velik del strokovne javnosti, nanj pa je bil s prepričljivo večino izglasovan tudi veto DS. Vsi parlamentarni mehanizmi, ki bi preprečili sprejetje škodljivih rešitev so bili torej izčrpani, opozicija v svojih predlogih pa v celoti zavrnjena.

Nasprotovanje zakonu je izhajalo predvsem zaradi rešitev, ki odločanje o razpolaganju oz. razprodaji milijardnega državnega premoženja prepušča ozkemu krogu posameznikov, mimo jasno postavljenih pravil odgovornosti. Samo en primer neustreznih rešitev: za razpolaganje z vsem drugim državnim premoženjem (npr. nepremičnim) veljajo bistveno bolj strogi pogoji, kot jih prinaša ta zakon. Tako je potrebno npr. odločati v državnem zboru o razpolaganju z nepremičnim premoženjem države, ki je vredno več kot 300.000 evrov, v primeru tega zakona, pa je soglasje vlade potrebno šele takrat, ko vrednost premoženja, ki se prodaja presega 20.000.000,00 evrov.

Pri razpolaganju oz. pri prodaji veljajo tudi drugačna pravila igre, kot na ostalih področjih, ko gre za bistveno manjše vrednosti premoženja, ki omogočajo sklepanje poslov v ozkem krogu. Očitno so bili pri tem zakonu ves čas v ozadju zelo močni politično kapitalski interesi in posledično tudi veliki pritiski. Od danes zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, ki bi ga izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ne izpolnjuje več ustavnih in poslovniških pogojev. Zakon bo torej uveljavljen, z njim pa bo omogočena netransparentna privatizacija oz. razprodaja milijardnega državnega premoženja, ki se bo odvijala v ozkem krogu posameznikov pod patronatom vladajoče politike.

Zvone Černač,
Poslanec SDS

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS