Jeraj: Ali je bila narejena kakšna analiza glede Zakona o malem delu?

Na redni seji državnega zbora je poslanka SDS Alenka Jeraj postavila poslansko vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Miranu Svetliku.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.

ALENKA JERAJ: "Hvala za besedo, lep pozdrav vsem. Kar nekaj časa se že pogovarjamo o Zakonu o malem delu, mene pa zanima nekaj stvari, predvsem si predstavljam, da če se lotimo neke takšne zakonodaje to spremlja kakšna analiza. Zato me zanima nekaj stvari, namreč naša stališča verjetno poznate, da se nam ne zdi najbolj primerno, da združujemo tri tako različne skupine, kot so v prvi vrsti dijaki, študentje, v drugi potem brezposelni in pa tretja skupina upokojenci. Da jih združujemo v okviru enega zakona, ker smatramo, da je v temu primeru zakon v nekaterih določbah zelo primeren za študente, pa manj za upokojence in v drugih segmentih obratno, torej takrat, ko je zelo ugoden za upokojence in manj zanimiv za študente. Glede na to, da ta pojem "malo delo" že poznamo oziroma smo ga uvedli v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno iz leta 2006, nas zanima predvsem koliko ljudi je na podlagi teh določb zakona že delalo, kakšni so učinki in verjetno ste v pripravi na novi zakon analizirali tudi kakšne so pomanjkljivosti, zakaj se morda ne izvaja tako kot je bil zamišljen in kako je z nadzorom in finančnimi posledicami tega ukrepa. Skratka želela bi vedeti koliko ljudi je delalo, za kakšna dela je šlo, so to sezonska ali kaj drugače, tudi kakšni profili ljudi so se odločali za tak način oziroma delodajalci. Ker smatram, da bi dejansko šele taka analiza bila razlog za čisto nov zakon, ki kot rečeno, po našem mnenju morda lahko celo pomeni v nekem segmentu, predvsem govorim o študentskem delu, ki lahko rečemo, da je dobro uveljavljeno in poteka solidno, ne rečem, da je vse idealno, ampak to se da z nadzorom tudi urediti. Kako vi ocenjujete, torej, da je do sedaj malo delo teklo in če je to zadostna podlaga oziroma tisto, kar ni bilo ustrezno rešeno v tem vašem novem zakonu."
       
DR. IVAN SVETLIK: "Hvala lepa gospod predsednik. Gospa poslanka, poslanke in poslanci. Novela zakona o preprečevanju dela in zaposlovanje na črno je bila uveljavljena 2006 leta in je uvedla institut malega dela, ki daje pravno podlago za delo oseb, ki niso v delovnem razmerju s polnim delovnim časom ali ne opravljajo samostojne dejavnosti ali ne prejemajo pokojnine. Malo delo po tem zakonu lahko traja največ 20 ur na teden in ne več kot 40 ur mesečno, plačilo zanj pa ne presega polovice minimalne plače po zakonu. Glede  na določbe 12.b člena tega zakona, delodajalec in oseba, ki opravlja delo, skleneta pogodbo o mali zaposlitvi. Tako je tam določeno. Potem pa delodajalec prijavi osebo, ki opravlja delo, socialno zavarovanje in na njeno plačilo obračuna in plača prispevke za socialno varnost po zakonu. Pri ugotavljanju o odmeri pravic iz socialne varnosti se zavarovanje po tem členu upošteva kot delovno razmerje s krajšim od polnega delovnega časa po zakonu. Zakonska sprememba je začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu, kar pomeni 2. decembra 2006. Zakon pa določa, da izda minister, pristojen za delo, podrobnejša navodila in predpiše obrazce za opravljanje malega dela v treh mesecih po njegovi uveljavitvi, to je do 2. marca 2007. Izvajanje te zakonske določbe se je pa pozneje izkazalo za izredno problematično. Z namenom priprave navodil in obrazcev za izvajanje malega dela je bilo na ministrstvu izvedenih več medresorskih sestankov, na katerih so sodelovali predstavniki vseh inštitucij, ki naj bi bile vpletene v izvajanje inštituta malega dela, vendar pa se je v postopku priprave in uskladitve navodil izkazalo, da omenjeni člen zakona premalo natančno določa pravice in postopke izvedbe. Navodila, ki naj bi jih izdalo ministrstvo, namreč lahko urejajo zgolj tehnično izvedbo določbe člena, ne smejo pa urejati pravic in postopkov, saj sicer preseže pooblastilo zakona. Torej navedena zakonska novela ni izrecno odložila izvajanja določb 12.b člena do izdaje navodila in obrazcev, vendar pa v praksi je ni mogoče, ni mogoče izvesti oziroma ni mogoče izvesti prijave v socialno zavarovanje na podlagi pogodbe o mali zaposlitvi, kot zahteva 12.b člen zakona. Torej do jeseni 2008, ko sem dobil pooblastila na tem ministrstvu, to vprašanje ni bilo ustrezno rešeno. Torej malega dela po tem zakonu ni, ni kaj dosti poročati, razen seveda kolikor se tej obliki približuje študentsko delo, ki ga lahko v določenih potezah kot takega smatramo. Je pa res, da je tudi študentsko delo ušlo iz okvira, kot je bil prvotno določen, zato veliko dela in imamo pravzaprav določene težave pri njegovem nadzoru, spremljanju, se je uveljavil, ampak mogoče na nepravi način. In glede na vse navedeno smo se odločili, da bomo opisano problematiko reševali v okviru novega zakona o malem delu, kjer bodo jasno in natančno določene vse pravice in postopki za izvajanje, dodatno pa bomo z zakonom o malem delu dali možnost opravljanja takega, torej občasnega in začasnega dela tudi upokojencem, kar sicer v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ni bilo mogoče. In znotraj tega zakona uvajamo posebej režim, posebej gremo nasproti posameznim skupinam, ki bodo udeležene v okviru malega dela, torej tudi študentom, za katere verjamemo, da so tudi neka posebna določila potrebna zaradi njihovega posebnega položaja, torej njihovega primarnega statusa študentov. Toliko, hvala."

ALENKA JERAJ: "Vseeno mislim, da gre za tako različne skupine in vas sprašujem: Če se vam ne zdi, da je vseeno lažje pripraviti zakon ali pa bolj natančneje določiti tisto kar pravite, da je pomanjkljivo v noveli zakona oziroma v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno? Jaz se sicer strinjam, da je prav, da se recimo da tudi možnost upokojencem, ampak verjetno je spet drugačna omejitev kot pa jo lahko navedemo za študente in spremembo zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti se je študentsko delo kar zelo zmanjšalo. Torej jaz bi rekla, da smo vseeno na tem kar nekaj naredili, da ni stvar, torej da so bili narejeni nekateri koraki, ki pa bi jih po mojem morali narediti v podobno smer, da bi to še bolj nadzorovali in pripeljali do tistih rezultatov, ki bi jih radi. Od leta 2005 do 2009 se je za 30% zmanjšalo študentsko delo. Tudi glede na poročila inšpektorata, glede kršitev, so se te bistveno zmanjšale. Jaz mislim, da je bilo kar nekaj pomembnih sprememb narejenih pravi čas, da pa bi morali zagotovo narediti še kaj na tem. Jaz se strinjam, da v zakon prinašate, da se študentom to obdobje, ko delajo, upošteva tudi v pokojninsko dobo, vendar pa je lahko to potem vedno vprašanje če ne bodo potem še manj zainteresirani, da se zaposlijo, če bo pač to urejeno na tak način. In zato sem omenila različne skupine, ker tukaj uvajamo za študente, da se jim to upošteva v pokojninsko dobo, zraven imamo pa upokojence, ki so svoje obdobje že naredili. Zato se mi zdi, da bi bil primernejši, da bi se malo delo za upokojence in brezposelne urejalo drugače kot pa se ureja za študente."

DR. IVAN SVETLIK: "Hvala lepa. Zdaj se mi zdi, da bi že lahko začeli razpravo o novem Zakonu o malem delu, ki bo kmalu, upam, prišel v državni zbor. Ampak vendarle naj povem. Ta oblika dela malega dela ni izmišljotina, ki bi jo mi proizvedli ali ki bi nastala na Ministrstvu za delo. Je ustaljen institut, ki ga pozna organizacija OECD in pravi, da 14 ur dela na teden sodi v kategorijo malega dela, naprej je delo za krajši čas, do 34 ur na teden in po tistem je pa delo za polni delovni čas. In pri študentskem delu in seveda tudi drugih, ki bi to delo opravljali, gre za tovrstno začasno in občasno delo. In ni nobenega razloga pravzaprav, zakaj ne bi se srečevale različne generacije, različne skupine pri tej obliki dela. Mi skrbimo za to, da je področje dela, delovnih razmerij ustrezno urejeno in jasno je, da potem, ko imamo določeno obliko dela opredeljeno, je ne smemo zapirati zato, ker je nekdo pripadnik neke druge skupine, ampak moramo normalno odpreti to možnost za vse skupine, da jih ne bi pri tem diskriminirali. Moram reči, da pri dosedanjih razpravah o tem vprašanju druge skupine nimajo nobenih težav, pa imamo vgrajeno v predlog tega zakona to, da naj bi bile solidarni študenti, zlasti ko gre za plačevanje koncesijskih dajatev, ki so potem namenjene štipendijam za študente in študentske domove. Upokojenci ne nasprotujejo temu, pa tudi druge kategorije ne. Tako, da sodimo, da gre za povsem sodobno ureditev, ki jo imajo tudi v drugih državah centralne Evrope, Nemčija je tipičen primer, ki je šla še dlje, kot mi predlagamo in nobenega razloga torej ne vidimo, da bi morali katero skupino izvzeti iz tega in ji potem na enak način drugje to urejati. To ne bi bilo ustrezno. Je pa res, da se je obseg študentskega dela zmanjšal v preteklem letu iz kriznih razlogov, ne toliko iz drugih in seveda, da pričakujemo, da bo institut malega dela, ko bo odprl možnosti tudi drugim, potem imel za posledico širitev obsega tega dela tako, da ne pričakujemo, da bi bili lahko študenti zaradi tega kakorkoli prikrajšani."

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS