Novice

Korupcija je raztegljiv pojem

nedelja, 11. 4. 2010

Definicija korupcije je očitno odvisna od politične barve posameznikov.

Objavljamo poslanski premislek Alenke Jeraj, ki ga je predstavila na TV Slovenija 3.

Lahko bi rekli, saj ni res, pa je. Državni zbor je v marcu zabeležil eno najkrajših sej v svoji zgodovini. Še te ne bi bilo, če ne bi opozicija vložila treh zakonov in če ne bi bilo stalne točke - poslanska vprašanja. Prvi minister, ki se rad pohvali s kvalitetno ekipo in kadri, ne najde ministra za kmetijstvo in bo to opravljal kar minister, ki očitno s svojim resorjem nima dovolj dela. Vladni semafor ukrepov, s katerim bomo izšli iz krize je še ves rdeč. Od prvega dne sveti ena zelena luč. Vse ostalo je rdeče. In vse kar zmore reči prvi minister, je, da s tem ni zadovoljen. In? Bo kaj naredil?

Ministri divjajo po cestah z intervencijskimi lučmi, ministrica, ki skrbi za varno vožnjo in spoštovanje omejitev hitrosti, sama divja 200 kilometrov na uro po naših cestah. Najema stavbo za 300 kriminalistov, s katero odplačuje najet kredit svojega prijatelja, ki bo na koncu postal lastnik te zgradbe - z našo pomočjo. S službenim avtom se s partnerjem in prijatelji odpravi na zasebni obisk. Naj vas spomnim, kako prizadevna je bila pri razčiščevanju afere "metla", ko je šla žena nekdanjega ministra s službenim avtomobilom po nakupih. Medtem se zgodi afera Kresal - Friderika Kresal, njena mama, ki je fizioterapevte brez njihove vednosti, včlanila v svojo organizacijo.  Pa še en minister te odlične ekipe je preko brata povezan z afero, ki je dodobra pretresla slovensko in tujo javnost.

In vse to še ni korupcija, ali pač?

Še ena zgodba o korupciji. Tokrat v Ljubljani.
V zaslišanju dveh prič in župana MOL Zorana Jankovića na Preiskovalni komisiji o t.i. visokih gradnjah smo preverjali ali so bili viri sredstev za projekte gradbenih investicij javnega pomena, financiranih s sredstvi iz državnega proračuna ali proračuna Mestne občine Ljubljana pridobljeni in porabljeni v skladu z namenom in zakonodajo.

Tematika preiskovalne komisije je preširoka, da bi lahko v dveh zaslišanjih dobili odgovore na vsa vprašanja in odprli vse  teme, ki jih obravnavamo, zato bo župan Zoran Janković zagotovo še vabljen pred komisijo.

Preiskovalna komisija, ki jo vodim, je doslej ugotovila, da je ljubljanski župan prejel  zelo visoke donacije od podjetij, ki so bila odvisna od njegove volje in vpliva kot župana. Donacije same po sebi niso problem. Problem je, na kakšen način so pridobljene. Donacija je prostovoljna, zanjo se odloči donator in ko je dana postane del javnih financ in se obravnava skladno z Zakonom o javnih financah. Vsem je skupno to, da jih je k donaciji povabil župan. Veliki donatorji so bili odvisni od sprememb prostorskih aktov, izračunov komunalnih prispevkov, ali pa jim je dela blokiral župan. Župan prostodušno prizna, da je od njih zahteval celo veliko več kot so donirali, od 50.000 do 2.000.000 €. Župan je s tako pridobljenimi donacijami začel  ustvarjati nevarno prakso, ki vodi v razmah korupcije.

Ne predstavljam si stanja korupcije v Sloveniji, če bi vsak župan v Sloveniji k sebi klical investitorje, ki so odvisni od njegovih odločitev.

Postavljam retorično vprašanje, kako bi se počutili, če bi vložili prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja, župan pa bi vas poklical in od vas zahteval 5000 evrov donacije za občino. Ali če bi se naročili za večjo operacijo in bi vas zdravnik poklical na pogovor o tem, da želi donacijo za zdravniško društvo? Bi to dojeli kot donacijo, ali kot korupcijo?

Naslednje vprašanje, ki ga razčiščujemo je, ali je župan Ljubljane v konfliktu interesov. Okoli parcel, ki so v lasti oziroma najemu podjetja Electa, katerega lastnika sta njegova sinova, župan ureja komunalno infrastrukturo in s tem veča njihovo vrednost. Namesto fakultete po starem urbanističnem načrtu naj bi tam gradili stanovanjske objekte do višine 11m. Ker župan še ni prejel kupnine od Electe, s temi dejavnostmi dela pravzaprav zase.

Tudi korupcija je lahko očitno raztegljiv pojem.

Ko gre za tiste, ki podpirajo levi trojček organi in njihovi borci proti korupciji, ki znajo biti zelo glasni, mižijo na obe očesi in se obračajo od problema.

Kadar pa gre za tiste, ki so na napačni strani, pa so organi striktni, aktivni in izjemno učinkoviti, borci proti korupciji pa molčijo.

nazaj   



Dodaj v