Po kakšnem ključu se uvajajo mobilne pošte?

Poslanec SDS Rudolf Petan je na 15. redni seji državnega zbora postavil poslansko vprašanje ministru za ministru za gospodarstvo dr. Mateju Lahovniku, in sicer v zvezi z ustanavljanjem mobilnih pošt.

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!

RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani! Torej, moje vprašanje bo bolj domače. Pošta Slovenije je v preteklem letu ukinila nekaj pošt in uvedla tako imenovane neke mobilne pošte. To ni enako, kajti pošta ni samo prenos ali raznašanje nekih pisem ali tudi paketov, pošta nudi tudi druge usluge, finančno poslovanje in tudi v zadnjem času še kaj drugega, tako da pošta ima bolj pomembno vlogo kot pa samo predstavo o pismonoši, ki prinese pismo ali tudi mogoče kakšno položnico. Mene čisto konkretno zanima: Če gre za racionalizacijo, kar je seveda do neke mere razumljivo, po kakšnih kriterijih pošta izvaja to svojo racionalizacijo? Katere pošte ukinja?

Kaj je meja, kjer pride do odločitve, da je neko pošto potrebno kot neko stalno inštitucijo ukiniti in uvesti tako imenovano mobilno pošto, ki ima neko določeno pravilo ob določenem času, mogoče niti ne vsak dan, na določeno uro in podobno? To se pravi, kakšni so kriteriji za ukinjanje pošt in uvedbo teh mobilnih, ki je neke vrste nadomestek, jaz bom rekel instant za to pošto, katere so ljudje navajeni. Hvala za odgovor.

DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala lepa, spoštovani gospod poslanec Petan. Najprej naj pojasnim, da se Slovenija sooča praktično s popolno liberalizacijo trga poštnih storitev na tem področju, kar pomeni, da lahko praktično bodo začele tuje družbe ponujati poštne storitve in stopati na slovenski trg. Zaradi tega je bila Pošta Slovenije s ciljem ohranjanja stabilnosti družbe kot takšne prisiljena v ustrezno reorganizacijo pri čemer naj poudarim, da so mi na pošti tudi zagotovili, da seveda ne gre za ukinitev poštnih mest pač pa za preoblikovanje. Kot ste že tudi sam pravilno ugotovil so v bistvu tam, kjer je bila recimo stacionarna pošta uvede mobilna pošta, ki je, izkušnje kažejo, tako zagotavljajo na pošti, za uporabnike na nek način tudi prijaznejša. In tam, kjer se je recimo to uvedlo je bilo tudi dobro sprejeto s strani prebivalstva. Kriterij je seveda za ukinitev nekaterih stacionarnih pošt je poslovanje z izgubo majhen v vseh storitev, malo uporabnikov oziroma prebivalcev. Skratka išče se seveda tam potem rešitve, ki so seveda za uporabnike najmanj boleče oziroma najbolj prijazne.

Kot sem dejal, mi je seveda pomembno pri tej racionalizaciji ključno število prebivalcev, ki jih posamezna pošta pokriva in pa obseg opravljenih storitev na omenjeni pošti. Že zaradi omenjene liberalizacije, ki jo zaradi evropskih direktiv moramo uvesti je seveda tudi stroškovna racionalizacija pomembna zaradi zagotavljanja stabilnosti poslovanja. Moram pa reči seveda da, kot sem dejal, namen je, da s preoblikovanjem v mobilne pošte zagotovimo ustrezno dostopnost  vsem prebivalcem. Ker ste omenjali konkretno pošto, konkreten primer v Stranicah sem pridobil podatke, da dejansko do 31. maja 2010 bo lastnik zrušil objekt, kjer je locirana pošta Stranice. Gre za manjšo pošto, ki ima preračunano zdaj v delane oziroma opravljene ure praktično polovico delavcev v manipulaciji in eno in pol delavca na dostavi. Govorim o pravnih urah zato prihaja do teh polovic ter je odprta v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 8.00 in 9.30 in od 13.00 do 14.00 ure ter ob sredah od 8.00 do 9.30 in od 14.00 do 16.00 ure.

Zaradi majhnega števila prebivalstva in zaradi majhnega obsega opravljenih storitev za pošto investicija v povsem nov oddelek oziroma v novo pošto enostavno ne bi bila ekonomična. Zato so v lokalnih skupnostih, po podatkih, ki jih imam, konkretno predsedniku tamkajšnje krajevne skupnosti predlagali dve možnosti; ena je preoblikovanje obstoječe pošte v mobilno pošto po vzoru preteklih preoblikovanj v nekaterih drugih lokalnih skupnostih in ta opcija se je izkazala za prijaznejšo za prebivalce.  Druga možnost pa je selitev pošte po rušitvi iz sedanje lokacije na novo lokacijo, ki bi jo zagotovila lokalna skupnost, denimo v prostore krajevne skupnosti. Ti dve opciji sta bili tudi potem ponujene. Hvala.

RUDOLF PETAN: Hvala za ta odgovor. Bi pa imel še samo eno vprašanje, podvprašanje glede tega. Torej, za to mobilno pošto smo slišali. Kot sem dejal, to ni isto. Stacionarna, vendar dobro, racionalizacija do neke mere, zmanjševanje stroškov pritiska povsod. Zanima me sledeče: Ali te mobilne pošte opravlja Pošta Slovenije, ali je to privatizirano, liberalizirano, da to je pogodba z neko firmo ali z nekim posameznikom, ki to opravlja? Sprašujem pa na podatke v zvezi s temi poštami, ki so že mobilne. Ali je to še vedno v domeni, 100% Pošte Slovenije ali pa to opravljajo pogodbeniki, kooperanti ali kakorkoli? To se pravi, nekdo drug, ki ima pogodbo, podnajemno pogodbo s pošto.

DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvala. To je dodatno podvprašanje, kjer lahko povem, da v tem trenutku vam težko odgovorim, ker tudi te podatke, ki sem pridobil, sem jih pridobil prav iz Pošte Slovenije, kjer so mi konkretno odgovorili, obljubim pa, da vam bom te podatke posredoval, če se strinjate, naknadno v pisni obliki.

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS