Ali vlada dela v smeri spodbujanja skladnega regionalnega razvoja?

Poslanec SDS mag. Štefan Tisel  je na 15. redni seji državnega zbora postavil poslansko vprašanje ministru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Henriku Gjerkešu, in sicer v zvezi s spodbujanjem skladnega regionalnega razvoja.

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!


MAG. ŠTEFAN TISEL: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani gospod minister, dr. Henrik Gjerkeš, spoštovana ministra, kolegice in kolegi poslanci. Imam vprašanje v zvezi z novelo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015 je bil sprejet v državnemu zboru na 13. seji redni seji 28. 1. 2010. Poslanci smo takrat tudi sprejeli sklep naj vlada pripravi nov Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in sicer v devetih mesecih. Državni zbor je zavrnil amandma, da vlada pripravi tudi Zakon o razvojni podpori Beli Krajini in območju kočevskega. Bile so izpostavljene tudi druge regije in podregije, ki prav tako močno zaostajajo v razvoju kot so Koroška, Tolminsko, Zasavje in seveda Kozjansko z Obsoteljem. Na Kozjanskem je brezposelnost narasla na dobrih 12%, ko je bilo slovensko povprečje brezposelnosti 6,8%. Gospodarska kriza in naraščanje brezposelnosti je ta korak v razvitosti še poglobila.

Zato me zanima, gospod minister, katere ukrepe oziroma spodbude pripravljate po novem zakonu, da se bo ta razkorak zaustavil oziroma, da bodo manj razvita območja imela večjo perspektivo. Večkrat ste že dejali, tudi v razgovorih, da se zakon intenzivno pripravlja in da bo prišel v parlament prej kot pol leta. Hvala.

DR. HENRIK GJERKEŠ: Hvala lepa predsedujoči. Spoštovani, ki še vztrajate skupaj z menoj. Veseli me, da ste postavili to vprašanje in tudi, da se strinjate, da je zatečeno stanje v regionalnem razvoju Slovenije slabo. Razvojne razlike med regijami med območji se v Sloveniji ne zmanjšujejo. Pri posameznih območjih pa se je pokazalo, da Zakon o skladnem regionalnem razvoju takšen kot ga imamo ni uspel opraviti svoje naloge, ker so se razmere nesorazmerno poslabšale. Torej bi težko govoril o tem, da pripravljamo novelo, ampak bom raje povedal, da pripravljamo nov Zakon o skladnem regionalnem razvoju, zelo intenzivno, in želimo, da bo v parlamentarni proceduri še pred parlamentarnimi počitnicami. Tako da upam, da ne bo treba izkoristiti roka, ki ste nam ga dali.

Nov sistemski zakon ne bo skrbel samo za skladnost razvoja med regijami v Sloveniji, ampak za skladnost razvoja tudi znotraj regij, ker vemo, da obstajajo tudi nesprejemljivi regionalni centralizmi oziroma drugače povedano, statistično gledano določen regije ne odstopajo od povprečja. Če se pa osredotočimo na posamezna območja, pa so razlike bistveno večje. Primer je jugovzhodna regija, kjer, če izločimo Belo krajino in Kočevsko, pridemo do takega zaključka.

Pripravljamo nove instrumente regionalne politike, ki bodo omogočili fleksibilne, dinamične rešitve. Torej, instrumenti bodo razdeljeni v skupine. V eni skupini bo detekcija stanja v določenih območjih, v drugi bodo ukrepi. Govorimo o območjih, ne več o statističnih regijah, saj se bodo ta območja po novem zakonu lahko samostojno tvorila, združevala in ne bodo omejena niti na območje statistične regije. Pomembno bo, da bo neko območje ugotovilo skupen interes, da bodo identificirali endogene vire za reševanje teh potreb, ki jih bodo identificirali, in da bodo ugotovili, da imajo premalo teh virov. In tu nastopi regionalna politika. Omogočila bo sistemski pristop, učinkovitejši pristop k izenačevanju razvitosti v Sloveniji in ne bo, kot smo imeli že nekaj pobud, prakticiranja z interventnim zakonom, ker interventna regionalna politika ni sprejemljiva za Sloveniji in za nikogar. To predstavlja, kot sem že večkrat povedal, čakanje, da se razmere nekje tako poslabšajo, da mora država poseči s svojo pomočjo v to območje. In to ni regionalna politika.
   
ščemo ustrezen model, s katerim bomo v čim večji meri pritegnili gospodarstvo, hkrati pa tudi krepili regionalni razvojni menedžment. Posebej poudarjam regionalni razvojni menedžment, ki naj bi se osredotočil ali omejil na že obstoječi regionalni razvojni menedžment. Krepili bomo vse tiste, ki že obstajajo, in zametke, in vsi ti menedžmenti bodo na trgu.

Območja jih bodo izbrala in to tista, ki se bodo najbolj izkazala in tiste bo tudi država oziroma regionalna politika finančno podprla. Bistveno bolj bomo opredelili odgovornost za regionalni razvoj, torej vseh subjektov, ki sodelujejo, opredelili bomo pa tudi relacijo regionalne politike do drugih sektorskih nacionalnih politik. Ampak, če regionalna politika sama ne more rešiti razlik v regionalnem razvoju v Sloveniji. Spomnimo se samo na avtocesto v Pomurju ali reševanju vodooskrbe v Pomurju. Vendar, dejstvo je, da sektorske politike pogosto dobivajo nepovezano in se malo ozirajo na regionalne razvojne cilje. Regionalna politika, kakor bomo v zakonu predlagali, bo skrbela za njihovo učinkovitejšo koordinacijo in to bo bistven doprinos k skladnejšemu razvoju v Sloveniji. Hvala.

MAG. ŠTEFAN TISEL: Hvala za izčrpen odgovor. Upam, da bomo s sodelovanjem res naredili en velik napredek. Če pogledamo, kaj je obsegal oziroma še obsega zdajšnji zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je bil sprejet leta 2003, vidimo, da je predvideval kar nekaj konkretnih spodbud in tudi meril, ki so opredeljevala ogrožena območja. Gre za zmanjšanje razlik v razvitosti območja v odnosu, do povprečja države, potem dvig splošne ravni razvitosti, odpravljanje strukturnih problemov visoke brezposelnosti, kar se je zdaj še bolj izrazilo v gospodarski krizi. Potem preprečevanje neugodnih demografskih gibanj, zlasti obmejnih območij in območji z omejenimi dejavniki.

Po tem zakonu je vlada takrat namenila vsaj pol procenta bruto domačega proizvoda  v prvem proračunskem letu, to je v letu 2004 in pa v naslednjih letih naj bi obseg sredstev namenjenih za razvojne spodbude znašal vsaj 1% bruto domačega proizvoda. Če vidimo, da bi bilo to kar nekaj in kljub temu zakon, kot smo skupaj ugotovili, ni bil uspešen in se je moralo zgoditi Pomurje oziroma specialni zakon za Pomurje, kajti v ekonomski moči prebivalstva so se te razlike še bolj povečale. Menimo, da zakon, do sedaj se ni v redu izvajal. Kar nekaj zadev ste našteli, ki bodo zakon lahko bolj uveljavile oziroma tudi kontrolirale porabo tega denarja bolj na fleksibilnem načelu in pa na načelu sodelovanja. Tako da, prepričan sem, da bomo s skupnimi prizadevanji ta zakon, da bo ta zakon imel potem učinek po vsej Sloveniji. Hvala.

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS