Novice

Projekt hidroelektrarn na Spodnji Savi v celoti zastal

sreda, 24. 3. 2010

Ali Ministrstvo za okolje podpira  projekt gradnje hidroelektrarn na Spodnji Savi?

Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak je na 15. redni seji državnega zbora ministru za okolje in prostor postavil poslansko vprašanje glede projektiranja in izvajanja načrtov o hidroelektrarnah na Spodnji Savi.

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!


MAG. ANDREJ VIZJAK:
Hvala lepa, predsednik. Jaz bi bil vesel, da bi predsednik Vlade tu ostal, kajti prešli bomo od strategiji in od leporečja h konkretnim zadevam. In v Sloveniji je treba konkretne probleme reševati. Dosti imamo strategij. Potrebujemo akcijo, potrebujemo konkretne ukrepe.

Republika Slovenija mora do leta 2020 doseči in zagotoviti 25% obnovljivih virov v končni porabi. Eden redkih konkretnih projektov za dosego tega cilja je tudi izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi, ki se izvaja na podlagi posebnega deset let starega zakona. Namesto, da bi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je pooblaščenec vlade za ta projekt, projekt pospešilo, podpiralo, je pravzaprav zaradi tega ministrstva projekt v celoti zastal. Vlada in Ministrstvo za okolje bi se seveda morala zavedati pozitivnih učinkov tega projekta, ki so, ne samo v energetskem smislu, pomembni, še posebej je pomembno varstvo proti poplavam, ker se na celotnem porečju spodnje Save zagotavljajo protipoplavni nasipi, varuje in ščiti se naselja, kakor tudi kmetijske površine. Pomemben je projekt v vodarskem smislu.

Še zdaj odmevajo besede ministra, ko je povedal, da je voda strateška surovina, pomembnejša od nafte, mi pa jo nekontrolirano spuščamo iz Slovenije, namesto da bi jo zadržali in s tem vplivali na podtalnico in ne nazadnje tudi na pitno vodo v bazenu Posavja, ki je bogat s pitno vodo. In ne nazadnje, projekt je pomemben tudi v protikriznem smislu, saj angažira preko 200 slovenskih podjetij, ki zaposlujejo preko 2 tisoč delavcev, projekt pa je v celoti zastal. Ministrstvo za okolje krši koncesijsko pogodbo in se ne izvajajo aktivnosti, ki so bile načrtovane. Nepojmljivo je, da se gradi energetski del Hidroelektrarne Krško, da pa se že skoraj leto dni zapleta okoli izgradnje akumulacijskega bazena za isto hidroelektrarno.

Torej, zgrajena bo polovica - energetski del, druga polovica - akumulacijski bazen pa ne. Vsak mesec bo nastala škoda, ko voda steče mimo hidroelektrarne je pol milijona evrov škode. Kdo bo za to škodo odgovarjal, sprašujem najprej ministra za okolje in prostor.
Drugo, zanima me: Kakšen je podroben terminski načrt izgradnje Hidroelektrarne Krško? Zakaj je zastalo projektiranje naslednjih hidroelektrarn? In konkretno, kdaj bo v javni razgrnitvi državni prostorski načrt za Hidroelektrarno Brežice?In: Ali Ministrstvo za okolje ta projekt podpira?    In: Ali je Ministrstvo za okolje uvrstilo ta projekt med svoje prioritete?

DR. ROKO ŽARNIĆ:
Spoštovani gospod predsednik. Spoštovani zbor. Spoštovani gospod poslanec Vizjak. Tukaj je kar nekaj vprašanj na katera bom skušal razločno in jasno odgovoriti. Kot prvo, odgovor na vaše zadnje vprašanje. Seveda, naše ministrstvo podpira tako pomemben projekt, vendar se v okviru razpoložljivih sredstev in nalog, ki nam možno izvesti.

Da mogoče nekoliko osvežimo zgodovino. Trije scenariji so bili za gradnjo teh objektov, po prvem scenariju zaključek verige leta 2013, drugem 2015, tretjem 2018, nekako je obveljal scenarij srednji v zaključek do leta 2015. Boštanj se je začel graditi decembra 2002 in zaključil leta 2006, gradnja v celoti zaključena in uporabo dovoljenje bo pridobljeno v letu 2010. Blanca je začeta 2005, zaključena 2009. Akumulacijski bazen je zaključen, uporabno dovoljenje bo v letu 2010. Krško. Po programu infrastrukturnih ureditev za Krško iz začetka marca 2007, po sklepu vlade bi morala zadeva biti zaključena 2012. Izvedba vodne, državne in lokalne infrastrukture je vezana na potrditev investicijske dokumentacije, in sicer v glavnem v smeri zagotovitve finančnih virov, ki naj bi bili jasni leta 2010 v aprilu, se pravi letos. Faza izbor izvajalca štiri mesece, uvedba v delo avgusta 2010, izvedba  14 mesecev, polnjenje za poskusno obratovanje avgusta 2011 oziroma oktobra 2011. Zamuda je ocenjena na 6 do 12 mesecev. Prioritetno se bodo izvajale ureditve, ki so potrebne za polnjenje akumulacijskega bazena. Ugotavljamo, da je tudi pri prej omenjenih elektrarnah Boštanj in Blanca zaradi različnih vzrokov tudi prišlo do zamika dokončanih del, in sicer zaradi izvedbe zahtevnih zavarovanj železniške proge, poskusnega obratovanja hidroelektrarne, okvare na sistemih in raznih drugih razlogov. Hočem povedati, da pri tako velikih projektih nekaj mesečne zamude so, tudi vidimo iz preteklosti in drugje po svetu nekako bi rekel pričakovana zadeva.

Zdaj pa mogoče za naprej. Brežice. Zaključek je predviden decembra 2014, začetek 2011. Dopolnjen osnutek DPN-ja za območje HE Brežice je Ministrstvo za gospodarstvo in direktorat za energijo k nam dostavilo v petek 19. marca in v elektronski obliki 22. marca, se pravi smo ravnokar dobili, podlage, ki so nujne za delovanje našega dela. Okoljsko poročilo je koncesionar dostavil v sredo 17. marca, se pravi ne gre tukaj za zamude pri nas. Mi smo ta gradiva začeli obdelovati in glede na postopke in roke v katerih smo dolžni to narediti mislimo, da v maju 2010 bomo lahko to delo zaključili, saj Ministrstvo za gospodarstvo in koncesionar sta zagotovila in strokovne podlage šele 22. 3. Torej, naše delo do sedaj ni bilo mogoče, pa ne po naši krivdi. Se pravi, zavračam to, da mi zavlačujemo in povzročamo škodo.

Mokrice so predvidene v januarju 2012 in zaključek 2015. Trenutno začetek postopka DPN in pridobivanje smernic. Glede na potek postopka umeščanja tako zahtevnih objektov v prostor, kot zagotavljanje finančnih sredstev za izgradnjo ugotavljamo, da ne bo možno slediti zastavljenemu terminskemu planu za Brežice in Mokrice. Pa zopet ne toliko po naši krivdi.

Ker je čas potekel za nadaljevanje odgovora nimam več časa.

MAG. ANDREJ VIZJAK:
Spoštovani minister, ni res, da ni nastala zamuda po vaši krivdi, morebiti ne po vaši osebno, kajti vodite resor nekaj časa. Pravzaprav od druge polovice lanskega leta je ta projekt obstal. V skladu s terminskim načrtom bi moral biti razpis za izgradnjo akumulacijskega bazena Krško za izbor izvajalca, mimogrede gre za približno 15 milijonov evrov vrednosti, torej gre za nekaj dela. In po ocenah bodo ta dela trajala približno 18 do 24 mesecev na akumulacijskem bazenu. ČE se danes začne graditi, kar pa vemo, da sploh še razpisa ni, ni mogoče, da bi do oktobra leta 2011, ko bo energetski del sposoben za poskusno obratovanje, da bi bil zgrajen akumulacijski bazen in posledično bo nastala škoda. Torej, tudi vi, spoštovani minister, še niste omogočil sprejem poslovnega načrta podjetja Infre, ki je, ta poslovni načrt je predpogoj za razpis za izbor izvajalca.

Sprašujem vas: Kdaj bo poslovni načrt Infre obravnavan na vladi, da bo lahko prišlo do pričetka gradnje?Ali se sploh zavedate koliko infrastrukturnih ureditev je treba zgraditi, da bo seveda ta projekt tekel v začrtanem?

S strani koncesionarja je bilo na Ministrstvu za okolje v pol leta naslovljenih preko sedem dopisov, ki vas opozarjajo na problem in ki od vas terjajo odgovore in rešitve. Niti na enega niste odgovorili. Torej je tudi molk ministrstva v korespondenci s koncesionarjem. Očitno se krši koncesijska pogodba.

Spoštovani minister, upam, da niste del problema in da ste tukaj za reševanja problemov. Kajti sedaj se kopičijo problemi in še kako budno bomo spremljali nadaljnje vaše aktivnosti. V kolikor bo del napovedanega, vremensko realiziran, bom nekoliko potolažen. Vendar zamuda je in prosim vas za učinkovito delo.


DR. ROKO ŽANIĆ:
Hvala lepa za zaupanje. Res sem še "frišen" minister in se učim, vendar neke stvari mi tudi povedo. In so nekatere zadeve nekoliko iz različnih virov različne. Sam pa tudi znam kakšne stvari malo po svoje videti, je pa nek tukaj izvirni greh, zaradi tega prihaja do nesporazumov, o katerem pa mogoče ne bi danes. Pa bi mogoče izkoristil še to priliko s tega mesta, da prosim ostale, ki nam morajo pomagati, da dokumente hitreje pripravljajo. Hvala.

MAG. ANDREJ VIZJAK: Glejte. Jaz sem ponovno v drugem delu, ko sem prosil za dopolnitev, zastavil nekaj vprašanj. Na vprašanje nisem dobil odgovorov. In seveda bi na podlagi Poslovnika Državnega zbora predlagal, da o tem odgovoru opravimo širšo razpravo, da bo tudi minister imel več časa, da vse pojasni, tudi tisto, kar na nek način ne želi.

Spoštovani minister, imam občutek, da nekoliko preveč zaupate in se naslanjate na mnenja nekaterih konstant v tem ministrstvu. Predvsem te konstante mislim določeni uradniki, ki so že v preteklosti prej bremzali, kot pa živeli s tem projektom. Še enkrat, spoštovani minister, ta projekt ni pomemben samo v energetskem smislu, čeprav nosi ime izgradnja hidroelektrarne. Pomemben je tudi v protipoplavnem smislu. Zagotavlja namreč protipoplavno varstvo celotnega Posavja, kamor se steka največja slovenska reka, zagotavlja dvig in ustrezen nivo podtalnice v kmetijsko zanimivem delu Slovenije in nenazadnje bogati zaloge pitne vode v Sloveniji in ko ste govorili, da je voda strateška surovina, prosim razmislite o tem projektu tudi skozi to strateško prizmo, skozi vodarsko prizmo. Sedaj Sava nekontrolirano zdrvi skozi Posavje in seveda prečka mejo tam pri Obrežju in gre na Hrvaško.  Zakaj? Glejte, projekt je v tem kriznem času še kako pomemben tudi za slovensko gospodarstvo, zaposluje številne slovenske delavce, ki zdaj čakajo, čakajo na vas, da boste sprostili razpis za nekaj kar bo tako ali tako zgrajeno. Kdor misli, da se bo energetski del, ki se gradi, samo zgradil in da ne bo akumulacije, potem, ne vem, je to invaliden projekt in opozarjam vas še enkrat, vsak mesec zamude pri izgradnji akumulacijskega bazena hidroelektrarne Krško stane državo pol milijona evrov, vsak mesec. To bodo plačali porabniki slovenske električne energije, to bodo plačala gospodinjstva, to bodo plačali gospodarstveniki in tu je tista konkurenčnost in kakovost življenja o kateri smo prej govorili.

Torej, spoštovani minister, pričakujem, da boste poskrbel tudi osebno, da se boste tudi osebno seznanil s tem projektom in pravzaprav presegel ta konflikt, ki je nastal, ta mrtvi tek, ki je nastal in zagotovil, da projekt, ki so ga podpirale doslej vse vlade, pa najsi bo LDS-ove, najsi bo SDS-ove ali katerekoli druge vlade, da bo stekel naprej in da bo projekt dal tudi želene učinke.

nazaj   



Dodaj v