Slovenski davkoplačevalci bodo plačevali odškodnine zaradi izbrisa

Poslanke in poslanci so na 20. izredni seji državnega zbora obravnavali zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu glede t.i. "izbrisanih". Poslanci PS SDS in PS SNS so predložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, kasneje pa so poslanci koalicije predlagali sklep o zahtevi državnega zbora, da Ustavno sodišče presodi, ali bi z zadolžitvijo uveljavitve omenjenega zakona ali njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.  V razpravi je sodeloval poslanec SDS Robert Hrovat.

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.
 
ROBERT HROVAT: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.  Ministrica je danes za to govornico rekla: "Čas je, da zapremo boleče poglavje slovenske zgodovine." V Slovenski demokratski stranki se pa tokrat z njo absolutno strinjamo. Tudi v Slovenski demokratski stranki smo enakega mnenja, da je treba to zadevo rešiti enkrat za vselej. Vendar na nekoliko drugačen način, kot predlagate v koaliciji.
 
Strinjamo se, če se je komurkoli zgodila krivica, je to krivico treba popraviti. V Slovenski demokratski stranki smo dvakrat vložili ustavni zakon, ki bi res individualno obravnaval vsakega posameznika. Enkrat je bil že referendum na to temo. Z res veliko večino so bili ljudje proti takšnemu načinu, kakršnega želite izvesti zdaj.
 
Na začetku bi rad povedal, da se je od sprejetja zakona pa do danes zgodil velik preobrat. Zdaj, ko je zakon končno sprejet, kot trdite v koaliciji, ko je zadeva zaključena, so maske padle. Danes ste prvič, odkar se pogovarjamo o tako imenovanih izbrisanih, tudi koalicijski poslanci priznali, da bo do odškodnin prišlo. Prvič! Nisem še slišal nobenega poslanca koalicije, da bi kadarkoli rekel, da odškodnine zaradi tako imenovanega izbrisa bodo. Danes je bilo to povedano in tudi včeraj na preiskovalni komisiji je eden od poslancev to rekel, pa tudi ministrica je nakazala v to smer. Seveda se strinjam, da sam zakon ni podlaga, vendar pa je izdaja dopolnilne odločbe podlaga za vse tisto v nadaljevanju, o čemer je prej govoril kolega Petan. Torej, gre tudi za vprašanja druge vrste. Gre za vprašanje izgubljenih prispevkov za pokojnine, izgubljenih let delovne in pokojninske dobe, izgubljenih priložnosti za nadaljevanje šolanja, dodobra načetega ali uničenega zdravja in tako naprej. Izdana odločba je podlaga za odškodnine.
 
Mislim, da je 78 odškodninskih zahtevkov že vloženih. Sprašujem se, zakaj še ni nobena odločba rešena dokončno in pozitivno. Ali se morda čaka, da bo ta zakon sprejet in se bo potem teh zahtevkov kar usulo. Bojim se, da bo temu res tako.
 
Kar se tiče same referendumske pobude, je pa dejstvo, da je v ustavi jasno zapisano v 3. členu, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. In mislim, da bi bilo prav, da to spoštujemo. V Slovenski demokratski stranki in Slovenski nacionalni stranki menimo, da je prišel čas, ko je treba dati takšen zakon, kakršnega ste predlagali, v presojo ljudem. Po proučevanju vsega gradiva v zadnjem času, vse te dokumentacije v zvezi s tako imenovanimi izbrisanimi, sem prepričan, da je ta problematika absolutno predimenzionirana. Tako doma, kot tudi v tujini. Sami začetki segajo v leto 1998, 1999, ko se je govorilo celo o številkah 130.000. 130.000. Takrat se je začelo govoriti o tej številki. Vprašanje, če ni bila ta številka načrtno tako visoka za diskreditacijo Slovenije v tujini. Ne trdim tega, se pa sprašujem. Dejstvo je, da se je potem izkazalo, da je teh oseb, ki si takrat niso uredili statusa, okrog 18.000, 18.305. Zdaj pod ministrovanjem gospe ministrice Kresalove smo prišli na številko preko 25.000. Torej na zaslišanju je gospod Bohinc rekel, da je številka 18.305 tista prava, za katero stoji in, da ni dvoma, da je prava. Gospa ministrica Kresalova pa je včeraj na zaslišanju enako rekla, da stoji za številko 25.000 in še nekaj. Komu verjeti? Ne morejo biti iz iste baze, iz iste baze potegnjeni podatki, enkrat takšni, drugič pa drugačni in prav veselim se nadaljevanja te preiskovalne komisije, ko bodo ljudje, ki so pravzaprav res se ukvarjali s tem informacijskim sistemom, znali pojasniti tisto,  ker včeraj teh odgovorov nismo dobili. Torej po mojem mnenju gre za napihovanje neke problematike, ki v resnici ni taka kot se jo prikazuje.
 
Poglejte primer. Ljudem, ki niso želeli vzeti slovenskega državljanstva, ampak so hoteli ostati prebivalci v Sloveniji in so želeli to pravico uveljaviti tako, da so vložili vlogo pa zadeva ni bila iz takih ali pa drugačnih razlogov realizirana, takim ljudem je treba krivico popravit. Absolutno je treba krivico popraviti. Ampak to, da pa trdite in danes sem to slišal, da je bilo tisoče ljudem storjena krivica samo zaradi zakona, v katerem je pisalo, da morajo zaprositi za pravico za stalno bivanje, ja to je pa res preveč in tudi to sem danes slušal tukaj v tej dvorani. To je pa preveč. Zdaj za nazaj dobivajo pravico tudi tisti, jaz ponovno si upam reči, ki so špekulirali in zapustili Slovenijo in ker v Slovenijo niso verjeli in tukaj se mi razlikujemo.
 
Potrebno je obravnavati vsak primer posebej. Jaz verjamem v to individualno obravnavo o kateri je včeraj govorila ministrica Kresalova. Vendar ta individualna obravnava ne govori o tem, da je treba dotičnega človeka vprašati: "Zakaj si pa ti nisi uredil statusa?". To bi bilo tisto, kar v Slovenski demokratski stranki vseskozi zagovarjamo. Povprašati, zakaj si nisi uredil statusa takrat, ko so bil pozvan ne enkrat, dvakrat in leta 1999 ponovno, tri mesece so imeli časa v letu 1999, da si ponovno uredijo status za stalno prebivanje. In to so dejstva in to so tiste stvari na katere v Slovenski demokratski stranki opozarjamo. In res ne vem, zakaj in čemu se bojite referenduma. Če menite, da je ta ureditev tako dobra, potem jo dajte v presojo ljudstvu, ki ima v Sloveniji za enkrat še, vsaj upam, da oblast. Hvala.

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS