Referendum o zakonu o t.i. "izbrisanih" mora biti

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji državnega zbora obravnavajo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu glede t.i. "izbrisanih". Poslanci PS SDS in PS SNS so predložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, kasneje pa so poslanci koalicije predlagali sklep o zahtevi državnega zbora, da Ustavno sodišče presodi, ali bi z zadolžitvijo uveljavitve omenjenega zakona ali njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.  V razpravi je sodeloval poslanec SDS Rudolf Petan.

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!


RUDOLF PETAN: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani. Torej naj kar na začetku povem, da referendum mora biti. Referendum mora biti, da se bodo državljanke in državljani lahko odločili. Da pa se bodo lahko odločili jim je pa treba natančno povedati kaj jih čaka, ker drugače se težko odločaš.

Pred seboj imam kopijo enega članka iz pravne prakse. Pravna praksa ni neki rumeni časopis, ampak je resna stvar, nosi pa datum 18. 3. 2010. To je današnji dan. In avtorica je med ostalim, seveda, ona je navdušena nad tem zakonom, prizna pa tudi, da še nekaj manjka v tem zakonu. Ampak zapiše: v praksi je pri dokazovanju zatrjevanih dejstev o izgonu, o dejanskem bivanju v Sloveniji podobno že doslej prihajalo do težav, ki se z novim zakonom sicer ne bodo zmanjšale. Težava izbrisane čaka tudi zato, ker bodo tisti, ki zaradi izgona ali zavrnitve na meji ne živijo v Sloveniji, se pravi, tudi taki bodo lahko dobili, ki so bili izgnani. Postopke morajo voditi iz tujine, soočali se bodo z visokimi stroški prevajanja, dokazili in stroški upravnih taks, iz tujine bodo morali prihajati tudi na zaslišanja pred upravnim organom. To dejstvo bo nekako olajšalo za državljane tistih držav, za katere vizum za vstop v države članice EU ni več podpisan. Se pravi, zdaj vemo, zakaj so se nekateri tako zavzemali, da bi vizumu bili odpravljeni.

Poleg tega, pa lahko sedaj tudi sklepamo, zakaj 7000 izbrisanih nikjer ne najdemo. Zato, ker jih ni tukaj, ker živijo nekje drugje, pa mogoče niti ne vedo, da bodo izbrisani lahko postali. Ampak, ob čem pa glava boli, ob tem članku, ki je korektno napisan, tako se mi zdi in se je treba zamisliti, je pa sledeče - zakon tudi ne predvideva ukrepov glede drugih vprašanj in pa tem, kot so vprašanja izgubljenih prispevkov za pokojnine, izgubljenih let delovne in pokojninske dobe, izgubljenih priložnosti za nadaljevanje šolanja, ter dodobra načetega ali uničenega zdravja, ki je posledica psihično in fizičnih težkih življenjskih razmer oziroma nezdružljivih poškodb, nezdravljenih poškodb in bolezni. Nenaslovljena pa ostajajo tudi vprašanja uradnega opravičila neodvisne preiskave ukrepa in ugotovitve odgovornosti za izbris. Vse to je še pred nami. Vse to je pred nami in za to ta zakon daje podlago. To je še pred nami. Vam bom še enkrat prebral, kaj je pred nami, kaj ta zakon daje podlago. Vprašanje izgubljenih prispevkov za pokojnine, za delovno dobo, za pokojninsko dobo, izgubljenih priložnosti nadaljevanja šolanja, ter za psihično in fizično težko življenje, zaradi tega, ker so imeli status izbrisanega. To je še pred nami. Ta zakon pa daje podlago.

In sedaj mi dovolite, in ti ljudje bodo lahko tožili, zaradi psihičnega, težkega stanja, zato, ker so izbrisani, pa niso imeli delovne dobe in ne vem kaj vse. Zanima me, nikjer pa nisem zasledil, da bi teh naših 100.000 brezposelnih, da bi imeli skrb za njih v kakšnem psihičnem stanju pa oni živijo in kakšne pravice imajo njihovi otroci. Toliko govorimo o otrokovih pravicah. Kaj pa otrokove pravice teh 100.000 brezposelnih, ki ne bodo mogli tožiti države? Ti od izbrisanih bodo pa lahko. Ja, kakšna pravna država pa smo? Se pravi, domačini, državljani, ki delajo, njihovi otroci nimajo pravice tožiti države. tisti, ki pa sploh ne živijo tu in bodo lahko iz tujine vodili proces, da bodo dobili državljanstva, bodo pa lahko tožili državo za vse to. To je treba ljudem povedati.

In še nekaj, kar se mi zdi izredno pomembno. Nisem zasledil, da bi kdorkoli od predstavnikov strank, ki to zagovarjajo, dejal, da če se bo število brezposelnih povečalo še za nekaj preko sto tisoč, da bo kdo izstopil iz koalicije. Sem pa to slišal, če ne bomo eno generalno državno tožilko zamenjali, potem bo pa nekdo izstopil iz koalicije. To pomeni, kaj je 100.000 brezposelnih njihovih pravic, otrokovih pravic teh ljudi nič, nihče ne bo izstopil iz koalicije. Če pa ne bomo nekoga zamenjali, ki vam ne ustreza, bo pa nekdo izstopil iz koalicije. In vse to nas še čaka, piše v tem članku.

Dovolite, da vam še enkrat preberem kaj nas še čaka, ko bomo sprejeli ta zakon. Ti, tako imenovani izbrisani, bodo lahko načeli vprašanje preko tožb in tožili državo za vprašanje izgubljenih prispevkov za pokojnine, izgubljena leta delovne dobe, pokojninske dobe, izgubljenih priložnosti za nadaljevanje šole njihovih otrok in psihično fizično težkih razmer in tako naprej, celo opravičiti bi se jim bilo treba. Vse to je še pred nami, tu piše. Celo opravičiti se jim bomo morali. Si predstavljate nekoga, ki ni imel statusa državljana, pa si ga je uredil. Ta ne bo mogel narediti nič, tisti, ki je njega zmerjal z izdajalcem zato, ker si je pridobil status državljana Republike Slovenije, bo pa lahko državo tožil za vse to.
Jaz sicer ne vem, kako bo to izgledalo, kako bodo določili delovno dobo, zato ker tisti državljan Republike Slovenije, ki je brezposeln nima nobene možnosti tožiti državo zato, ker je brezposeln, ti bodo pa očitno lahko, kajti to je še pred nami, tako piše v tem članku gospa, ki dela doktorat. Objavljeno je v Pravni praksi.

Kot sem dejal, Pravna praksa ni rumeni časopis. To je resna zadeva. Vse to je še pred nami in to pomeni sprejetje tega zakona. To pomeni to sprejetje. In zato je potrebno, da gremo na referendum, da se ljudje, državljanke in državljani Republike Slovenije odločijo, ali je to pravilno ali ne. Ali smo res državljani prve kategorije in druge kategorije? Tisti, ki redno plačujejo in so vse uredili tako kot je potrebno, da so postali državljani, tisti ne bodo imeli nobenih pravic, tisti, ki pa tega niso uredili, niso hoteli bodo pa lahko tožili državo za vse, kar jim bo prišlo na misel. Preberite si ta članek To je še pred nami. In to bo bilo treba razdeliti vsem državljankam in državljanom in povedati kaj pomeni ta zakon. Ta zakon direktno res to ne pomeni, ampak je pa osnova, da se bo vse to naredilo. Tako kot je tu korektno zapisano - vse to je še pred nami. Zato pravim, da referendum mora biti, ljudem je pa treba resno povedati, kaj jih čaka, če se tak zakon sprejme. Hvala lepa.

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS