Z novelo zakona o policiji se uzakonja politizacija policije

Poslanke in poslanci so na današnji seji državnega zbora obravnavali predlog novele zakona o policiji, ki ga je v obravnavo predložila vlada. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec dr. Vinko Gorenak.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.

DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Je potrebno povedati, da s predlaganim zakonom počnemo nekaj, kar smo že videli v tej dvorani. Meseca oktobra oziroma takoj, po nastopu mandata sedanje ministrice je pač ta ugotovila, da bo potrebno nekaj urediti v vrhu policije, vnaprej izbrala osebo, vnaprej povedala, da je to edini kandidat najboljši in najlepši kandidat, potem pa spremenila Zakon o policiji, zato da je lahko tega istega kandidata imenovala na delovno mesto generalnega direktorja policije, ki pa seveda je bil že v naprej znan, mi smo pa cirkus peljali v tej dvorani, zato da smo pokrili to, kar je ona že prej naredila. Sedaj počnemo nekaj podobnega, očitno, v tej dvorani. Namreč govorimo o nacionalnem preiskovalnem uradu, kar je bistvena sprememba tega zakona, ki ga ministrica že ima, ministrica tudi že ima torej vodjo tega urada, tako je bilo vsaj zaznati iz medijev, to je gospod Hari Furlan, tako so pisali mediji. Potrebno je povedati, da kar se tiče generalnega vprašanja, ali potrebujemo neko specializirano obliko odnosno enoto za boj proti organiziranemu kriminalu odnosno najhujšim oblikam kriminalitete je naš odgovor da, absolutno potrebujemo in jo tudi mi podpiramo, vendar ne v teki obliki kot si je izmislila ministrica, ker je pač to policija v policiji. To, kar imamo pred seboj pravzaprav predstavlja, da bo znotraj generalne policijske uprave odnosno znotraj policije delovala policija gospe Kresalove. To ni dopustno, naj to utemeljim.

Nacionalni preiskovalni urad bo avtonomen. Zakaj pa? Policija mora biti avtonomna, taka je bila postavljena leta 1998 z zakonom. Policija mora biti avtonomna in ni nobene potrebe, da govorimo o avtonomnem nacionalnem preiskovalnem uradu, če pa mora biti policija avtonomna, če je nacionalni preiskovalni urad njen sestavni del. V zakonu piše, da je, v resnici pa ni. Zakaj? Nacionalni preiskovalni urad je del kriminalistične policije, to piše v zakonu, pa vendarle kriminalistična policija za njegovo delovanje zagotavlja materialne pogoje za delo in Nacionalni preiskovalni urad ni odgovoren za svoje delo direktorju kriminalistične policije in ni odgovoren za svoje delo niti generalnemu direktorju policije. To se je zgodilo prvič po letu 1998, da del policije izdvajamo iz avtonomne policije in ga vežemo na ministrico. Zakaj? Tukaj piše v predzadnjem odstavku 6a. člena: direktor Nacionalnega preiskovalnega urada letno poročilo o delu preko generalnega direktorja policije posreduje ministru.

Pomeni, zapakira v kuverto, pošlje ga generalnemu direktorju, ta pa ga prepošlje ministrici. Kaj piše v nadaljevanju: "Ta s poročilom seznani vlado", ne piše da pošlje, ampak piše "seznani vlado", lahko tudi s povzetkom, lahko s polovičko, ne vem kako. Nihče ni pripravljen napisati "ga pošlje vladi", ta pa pristojnemu odboru državnega zbora. Pomeni, da bo vodja nacionalnega preiskovalnega urada poslal poročilo ministrici, vse kar pa je za tem, to je vlada in odbor državnega zbora, bodo pa "seznanjeni" s to zadevo. Sprašujem vas, kako. Verjetno z izvlečkom, na odboru je bilo rečeno, pripravljeni smo spremeniti, tako da bo jasno pisalo, da bo seznanjen državni zbor oziroma pristojni odbor, da bo dobil poročilo v roke. Ne vidim nobenega amandmaja, ki bi ga bili vložili. Pomeni, skrivate in prikrivate.

Naši amandmaji, naj to javno povem, gredo v smeri, in v tem primeru bomo tudi zakon podprli, sicer pa ne, da je nacionalni preiskovalni urad sestavni del kriminalistične policije, odgovoren vodji kriminalistične policije in generalnemu direktorju policije, in nobenemu drugemu. Tukaj nima ministrica kaj iskati, ko se tako rada hvali, kadar ima kakšno neprijetno vprašanje, pa reče: Ne, ne, policija je avtonomna. Torej, tudi tukaj ne potrebuje prav nobenih poročil, dobi lahko poročilo policije, in ne samo tega urada.

DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Na nek način želim nadaljevati tam, kjer sem končal. Se pravi, kar se tiče naše poslanske skupine je in bo sprejemljivo sprejetje amandmajev. Amandmaji pa so tisti, ki ohranjajo avtonomno policijo, namreč v 6.a členu je situacija jasna. Mi imamo že danes Zakon o policiji, ki velja 10 let in več, natanko 12 let praktično velja, od leta 1998, ker je zelo jasno zapisano, da je policija organ v sestavi, ki je za svoje delo odgovorna ministru. Mi pa danes počnemo - kaj? Koalicija pa danes počne - kaj? Znotraj policije ustvarja neko organizacijsko enoto, ki se imenuje nacionalni preiskovalni urad in kriminalistična policija sme zagotavljati zgolj materialne pogoje za njegovo delo. Vodja nacionalnega preiskovalnega urada za svoje delo ni odgovoren direktorju kriminalistične policije, ni odgovoren direktorju policije, poudarjam, to se je prvič zgodilo po letu 1998, ampak je odgovoren ministrici, torej ministrici, ki s poročilom o delu te službe seznani, samo seznani, ne pošlje, vlado oziroma pristojno delovno telo v državnem zboru. To pomeni čisto politizacijo policije tudi zaradi členov v nadaljevanju. Namreč, direktorja nacionalnega preiskovalnega urada formalno imenuje generalni direktor policije, člen 6b, ta pa mora imeti pozitivno soglasje neke komisije sestavljene na tak ali drugačen način, ki je opredeljena v tem členu, vendar to komisijo imenuje, pravzaprav na ta način jo bo lahko posredno vsaj imenovala ministrica, tako kot je v zakonu zapisano. In zgodilo se bo popolnoma enako kot se je zgodilo v lanskem letu oziroma po sprejetju prejšnje novele zakona, ko smo prvič v zgodovini imeli enega kandidata za direktorja policije, še nikoli se to ni zgodilo, vedno jih je bilo 15 in več, vedno, poudarjam, pri vseh vladah. Lansko leto po famozni spremembi Zakona o policiji, ki je bil po trditvah ministrstva in ministrice najbolj transparenten in demokratičen, pa se je prijavil en kandidat.

Seveda, jasna zadeva, ker je bilo to naprej izbrano in dogovorjeno, komisija pa je bila tista, ki je formalno to stvar pokrila. Ta zakon v 6.b členu predvideva popolnoma isto situacijo. Pomeni, če prevedemo ta člen v ljudski jezik, ministrica je tista, ki bo izbrala vodjo nacionalnega preiskovalnega urada. In to za dobo šestih let. O stavbi ne bom govoril. Razrešitev šest let, ja, fino, če bi na volitvah izgubili, bomo vsaj še tega imeli, je tako? Ampak razrešitev praktično ni mogoča. Tukaj v predzadnjem odstavku piše, da morajo biti soglasni tisti člani te komisije, sicer razrešitev ni mogoča. Jasno, da bodo tisti člani politično všeč sedanji ministrici in jasno je kaj bodo izbrali in kako bodo glasovali, tudi v primeru razrešitve. Zaokrožate krog.

Še ena stvar. 6.c člen nabor kaznivih dejanj, ki jih obravnava nacionalni preiskovalni urad. Vse v redu, tam do 5. točke, nimam nobenih težav, najtežja kazniva dejanja, korupcije, kriminala in tako dalje. Poglejte, kaj piše v 6. točki, v nerodni slovenščini, pa vendarle: "domnevno vključenost v kazniva dejanja nosilcev javnih funkcij in direktorjev v javnem sektorju". Kaj to pomeni? Ne vem, ali se zavedate kaj to pomeni, ali se ne zavedate, kaj to pomeni. Kdorkoli izmed nas tukaj sedečih je lahko predmet tovrstne obravnave. Nekdo spiše anonimko in, ali se vas lahko sposodim gospod Potrč, zelo hipotetično, nimam nobenih slabih namenov, ampak vi ste tukaj, drugih pa skorajda ne vidim. Poglejte, zelo hipotetično, nimam slabih namenov. Nekdo si bo izmislil, da vas je videl nekje na tržnici, da ste ukradel kilogram solate. Napisal bo anonimko in to ob obravnaval ta urad, namreč vi ste funkcionar. Jaz trdim, da bi v tem primeru vi bili celo ustavno neenakopravnem položaju. Zakaj? Ker tovrstno kaznivo dejanje pač ni hud kriminal, ampak je blažja oblika kriminalitete. Mi moramo biti po zakonu vsi enaki pred zakonom. Se pravi, tatvina kilogram solate, ne glede nato ali si funkcionar ali nisi, te mora obravnavati isti organ. Hudo korupcijsko kaznivo dejanje pa spet ne glede na to si, ali nisi funkcionar, pa morajo obravnavati, recimo, v nacionalnem preiskovalnem uradu. Prvih šest točk je jasnih. Ne glede na to, kdo  bo storil ta kazniva dajanja ga bo obravnaval nacionalni preiskovalni urad. S tem nobene težave.

Ne vem, zakaj bi moral za tovrstne stvari, kakršne sem omenil pa poseči v Nacionalni preiskovalni urad, vemo pa kako je z anonimkami v tej državi in vemo, da tudi Kosova komisija največkrat reče, anonimno prijavo smo sprejeli. Ta anonimna prijava bo šla direktno na ta Nacionalni preiskovalni urad, ki bo to obravnaval pa tudi, če bo šlo sum najmanjšega kaznivega dejanja. To ni prav. Jaz mislim, da je to celo protiustavno.

Kar se tiče naprej situacije, je pa taka. Mi smo predlagali tudi amandma, kjer želimo zavarovati na neki način sedanje policiste in kriminaliste, ki imajo torej status policista, kar je pogoj za opravljanje teh nalog. Vsak policist, vsak kriminalist, je moral pridobiti tako imenovano policijsko izobrazbo na tak ali na drugačen način, načinov je več, šolanje, tečaji, kriminalistični tečaji, itd. V tem zakonu to za enkrat ni predvideno. Ljudje, ki bodo prišli iz policije niso problematični, ljudje, ki pa bodo prišli od zunaj v priznani finančni, davčni, itd., strokovnjaki pa bodo prišli v ta urad, po moji oceni, brez tega ali drugače povedano, niso zadolženi. Jaz verjamem, da bo obrazložitev državnega sekretarja taka, da to piše v nekem drugem členu, jaz to verjamem, vem tudi, v katerem členu to piše pa vendarle, nobene garancije ni, ker ste amandma že na odboru zavrnili, da tudi tukaj ne bomo šli mimo.

Čisto nenazadnje. Vzemimo sedaj ta nacionalni preiskovalni urad, ki bo obravnaval ta kazniva dejanja kakršna pač bo obravnaval, so pomembna, razen tiste 6. oziroma zadnje točke, ki po mojem mnenju ne sodi notri. Vendar, gospe in gospodje, ali vi mislite, oziroma, če kdo misli, da to ne bo povzročilo notranjih težav v policiji se grobo motite. Zakaj? Nekdo, ki obravnava uboj Tekačevo. Gre za štirikratni umor, ki ga policija preiskuje že 13 let, ali kakršnikoli drugi umor ali kakršnokoli drugo kaznivo dejanje. Ali mislite, da tisti kriminalist ne zasluži, bom kar z imenom šel, ali mislite, da gospod Delakorda Darko, ki je po dolgih letih bil, po mojih podatkih, tisti, ki je preiskal napad na tega fanta v Novi Gorici pri vas, ki je, ne vem koliko let ležal v komi, potem pa umrl, pa je preiskal to zadevo. Ali vi mislite, da tak kriminalist ne bi zaslužil take plače kot jo bodo imeli kriminalisti v Nacionalnem preiskovalnem uradu, po mojem mnenju, ja. Skratka, problematiziram tako velike razlike in samo na tej osnovi, da je nekdo zaposlen v nacionalnem preiskovalnem uradu pa bo imel praktično enkrat večjo plačo.

To po mojem ni pošteno napram ostalim kriminalistom, ki tudi preiskujejo zelo zahtevna kazniva dejanja in to ni prav, čeprav tukaj nismo posegali. To je, naj ministrstvo tukaj reče kar želi reči. To jaz mislim, da bodo tako ali tako sami imeli težave. Da zaključim. Naš temeljni cilj je nacionalni preiskovalni urad "da", dobi tudi našo podporo, vendar v okviru policije odgovoren šefu kriminalistične policije, odgovoren šefu policije in nikomer izven tega. In nikomur izven tega. V državni zbor ali na vlado naj prihaja poročilo o delu policije kot celoto. To kar je pa zdaj, je pa bolj za masko kot pa za kakršnokoli vsebino. Toliko za zdaj. Hvala.

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS