Ali je gradnja stadiona res najpomembnejša investicija v okviru izhodne strategije?

Na redni seji DZ so poslanske in poslanci postavljali vprašanja slovenski vladi. Poslanec in podpredsednik SDS Zvone Černač je postavil vprašanje predsedniku vlade Pahorju.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.

ZVONKO ČERNAČ: "Spoštovani predsednik vlade! Pred slabim mesecem dni smo v tem zboru razpravljali o tako imenovani izhodni strategiji, ki jo je pripravila vaša vlada. V njej smo pogrešali konkretne ukrepe in časovnico za njihovo uveljavitev. Pogrešamo jih tudi danes. Na današnji seji, na tej seji, ki bo trajala ta teden, ni niti enega vladnega zakona, povezanega z implementacijo izhodne strategije. V letu dni je Slovenija padla globoko. Najgloblje glede na evro območje. Izgubili smo skoraj desetino tistega, kar smo ustvarili leto poprej. Izgubljena so bila številna delovna mesta, brezposelnost se je skoraj podvojila. Po letu dni je bil izničen rezultat dohitevanja razvitosti Evropske unije iz preteklih let in danes smo po nekaterih kazalcih na stanju leta 2004, po nekaterih pa še bistveno nižje. V lanskem letu je vaša vlada skupaj z izdanimi poroštvi povečala zadolženost Slovenije za 6 milijard 300 milijonov evrov. Podatek je še posebej zaskrbljujoč, ker se je vlada v glavnem zadolžila za porabo in ne za investicije. Slovenija je padla v letu dni tako globoko tudi zato, ker vaša vlada ni hitro in učinkovito rešila dveh temeljnih problemov. Sprostitve tako imenovanega kreditnega krča in pospešitve državnih in lokalnih investicij v povezavi s črpanjem evropskih sredstev za te namene. Kljub temu pa so bila vrata za nekatere privilegirane na široko odprta. Kako sicer razumeti, da so v času, ko so morala številna perspektivna podjetja odpuščati, nekatera so pristala celo v stečaju, uspevali tisti z nizko dodano vrednostjo in tiste investicije, ki z ustvarjanjem novih delovnih mest in s povečanjem dodane vrednosti nimajo nobene neposredne povezave. Naj kot primer omenim eno izmed največjih, če ne celo največjo investicijo, trenutno, v tej državi, to je gradnja stadiona v Stožicah. V času največje krize, ob najhujšem kreditnem krču, je to torej največja investicija v tej državi. 

Spoštovani predsednik vlade, sprašujem vas torej: Ali je gradnja stadiona res najpomembnejša investicija v okviru izhodne strategije? Zanima me tudi: Ali bo državna banka - Nova Ljubljanska banka, ob tem, ko zahteva znatno dokapitalizacijo, v višini okrog 300 milijonov evrov, in ob tem, ko mala in srednja podjetja od nje ne dobijo kreditov za zagon za nova delovna mesta, za ustvarjanje nove dodane vrednosti, ali bo torej ta banka kreditirala oziroma morebiti že kreditira Jankovićev stadion v Stožicah. Hvala lepa."

BORUT PAHOR: "Najprej, kot ste sami omenili, je ta visoki zbor pred slabim mesecem obravnaval tako imenovano izhodno strategijo in Slovenija se je, po tem, da je na nek način to strategijo vlada sprejela in da se je z njo seznanil državni zbor, med tistimi redkimi evropskimi državami, ki že implementirajo svoje načrte v zvezi s časom po koncu recesije in v gospodarskih okoliščinah v katerih pričakujemo nizko stopnjo v naslednjih dveh, treh letih. Najprej bi rad tukaj, za en kanček optimizma, ne pretiranega, povedal zadnje izsledke Urada za makroekonomske analize in razvoj. Po tem res srhljivem padcu bruto domačega proizvoda, takšne padce so beležile tudi druge države. Tiste, ki so bile na krizo slabše pripravljene nekoliko bolj, in med njimi je bila tudi naša država. Mi zdaj te strukturne razloge za ta padec odpravljamo. Slovenija je vendarle v stanju, ko lahko zdaj oznani počasno, a zanesljivo okrevanje gospodarstva. To sicer ni zelo hitro, niti nismo pričakovali, da bo. Ta hip je kvartalno na ravni 0,1%, kar kaže na to, da smo še vedno precej odvisni od mednarodnih okoliščin, seveda, bomo tudi v nadalje, vendar pa jih z ukrepi, kolikor jih lahko sprejemamo sami, vendarle te okoliščine, vsaj kar se tiče naših domačih razmer, danes lažje in bolje uspešno reguliramo, kot smo jih pred letom ali letom in pol. Še enkrat, ker vi ponavljate stvari vedno znova moram tudi jaz. Padanje gospodarske aktivnosti, globok padec BDP se ni začel v letu 2009. Začel se je v zadnjem kvartalu leta 2008. In sem povedal v svojem inavguralnem govoru, ne po krivdi prejšnje oblasti, ampak zaradi najhujšega krčenje svetovnega gospodarstva po II. svetovni vojni. Poglejte malo gospodarske in socialne kazalce drugih držav. Slovenija okreva, sicer počasi, postopno, a gremo iz hudega padca v ponovni vzpon. So kazalci, ki kažejo na krepitev nekega gospodarskega optimizma, ki je v Sloveniji pomembno. Ne bodimo samovšečni, ne bodimo prehitrih obljub. Ne obljubljajmo nekaj, kar ni mogoče, ampak Slovenija se vrača na pot gospodarskega okrevanja in smo med državami, ki poleg kratkoročnih ukrepov in to je sedaj odgovor na vaše vprašanje, sprejemamo tudi strukturne prilagoditve. Vlada je sprejela časovnico 26 oziroma 27 zakonov, govorim samo o zakonih, ne govorim o ukrepih ali podzakonskih aktih, ki morajo biti sprejeti zato, da bi na strukturni ravni odpravili razloge, ki so Slovenijo naredili tako odvisno od mednarodnih gospodarskih okoliščin, kot je bila izpostavljena ob gospodarski krizi leta 2008. Seveda bo Slovenija še naprej kot odprto in majhno gospodarstvo vedno odprta in na nek način odvisna od teh okoliščin. Živimo v globalnem prostoru. Ampak mi moramo nekatera sidra svojega razvoja verjetno usidrati drugam. Omenjate podjetja z nizko dodano vrednostjo. Ta dolgoročno konkurenčna ne bodo. Mi smo z zakoni, ki varujejo predvsem interese zaposlenih, da niso nosili glavnega bremena te krize, tudi če so postali začasno brezposelni ali nezaposleni, da niso to trajno, ampak da bo vlada poskušala storiti vse, da pridejo nazaj na delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Mi pripravljamo ne nazadnje sedaj nacionalno konferenco o inovacijah, o investicijah. Mi moramo znotraj naloge, ki jo imamo, to je, da zmanjšamo primanjkljaj, spoštovani gospod poslanec, odločiti kam in koliko bomo investirali. Ni res, je stadion največja investicija. Tukaj so ne nazadnje proračunske postavke, ki govorijo o investicijah v prometno infrastrukturo, v železnice, v dokončanje Darsa in druge investicije. Lepo vas prosim, mislim, da si moramo tudi kdaj priznati nekaj, kar delamo dobro vsi skupaj. In to je, da zdaj po enem letu izredne krize vendarle začenjamo regulirati okoliščine v naš prid, da počasi, a zanesljivo okrevamo in da obstaja možnost, da se priključimo državam, ki bodo okrevala najhitreje in najuspešneje, ta možnost obstaja in vlada bo naredila vse zato, da bo pravočasno sprejela odločitve, zato smo tudi postavili semafor, ki nas zavezuje k temu, da pravočasno sprejemamo odločitve in to na celotni fronti zakona." 

ZVONKO ČERNAČ: "Jaz sicer nisem dobil, spoštovani predsednik vlade, neposrednega odgovora, dobil pa sem osrednjega, da je gradnja tega stadiona financirana z denarjem NLB-ja ena izmed pomembnejših investicij, ki se izvaja v okviru izhodne strategije. Zakaj sem postavil to vprašanje? Postavil sem ga zaradi tega, ker je vaša vlada v okviru izhodne strategije črtala 13 od 35. projektov iz resolucije o nacionalnih razvojnih projektih, med njim je črtan projekt izgradnje omrežja državnih cest na razvojnih oseh, ki ni samo infrastrukturni, pač pa tudi razvojni projekt. Črtanje pomeni onemogočanje možnosti za ustrezne infrastrukturne povezave Koroške, Bele Krajine, ribniško-kočevskega območja, Posavja, Zasavja, severne Primorske in s tem tudi črtanje možnosti za njihov hitrejši razvoj. Predlagano je črtanje petih od devetih gospodarskih središč v regijah, ki so najmanj razvita, gre za projekte, ki bi pripomogli k ustvarjanju novih delovnih mest. Brez novih delovnih mest, spoštovani predsednik vlade, ne bo povečanih prilivov v državno blagajno in izhodna strategija se ne bo izšla.
Zanima me torej: Ali je ta sprememba dokončna? Ali so ti projekti dokončno črtani? Na drugi strani pa se očitno preko državne banke zagotavlja financiranje projekta, ki ne pomeni višje dodane vrednosti. S projektom stadiona se bistveno ne povečuje zaposlenost, pomeni investicijo v zidove, investicijo v stilu kruha in iger. Ljudje ne potrebujejo iger, potrebujejo pa delo in dostojno plačilo. Stadion Stožice tako predstavlja predvsem drag spomenik županu Jankoviču, gradi pa se na plečih delavcev, ki delajo v nemogočih, skoraj suženjskih razmerah. Zato vas, spoštovani predsednik vlade, ponovno sprašujem: Ali je ob črtanju državnih razvojnih projektov, nekatere sem prej omenil, stadion res najpomembnejša investicija v okviru izhodne strategije? In ali ga morajo res plačati davkoplačevalci preko dokapitalizacije državne banke in s tem sanacije slabih naložb? Mislim, da to ni v redu in da bi od strategije pričakovali konkretne ukrepe že na tej seji državnega zbora. Hvala."

BORUT PAHOR: Torej, o gradnji stadiona ni odločal ta zbor ali vlada, ampak so odločale pristojne mestne oblasti. Kot rečeno, to tudi ni največja investicija v Sloveniji, samo za avtoceste bomo namenili pol milijarde, v naslednjih letih za železnice, če bomo tako sklenili, 1,6 milijarde, ampak, ker sem danes bil na železnicah se ne bi želel zdaj prepustiti neki vnemi s katero prihajam iz tega sestanka glede odločitev, ki bodo pred tem visokim zborom, ko bo šlo za vprašanje modernizacije železniškega prometa tako tovornega kot potniškega. Še enkrat bi vam rad zagotovil, da imamo časovnico. Ta časovnica je približna samo iz enega razloga. Približna je zato, ker moramo upoštevati tudi okvir socialnega dialoga. Če bi napisali točno časovnico, bi prvič posegali v pristojnost tega visokega zbora, zakoni so sprejeti tukaj. Drugič. Ne bi upoštevali dimenzije socialnega dialoga. Verjamem, da je pričakovani poslovniški možen rok, pa zapisan realno in da bomo sledili, zelo hitro bodo prišli zakoni na dnevni red in zelo hitro se bo moral ta državni zbor odločati o zelo težkih zakonih. Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ga utegne vlada sprejeti, predlog zakona na naslednji seji v četrtek, bo sprožil elementarne diskusije o začetku reforme zdravstvenega sistema. Prihaja pokojninska reforma ali modernizacija pokojninskega sistema in cela vrsta drugih zakonov, ki bodo pomenili korenite spremembe; javni zavodi itn., itn. Brez skrbi, dela bo za vse veliko, treba ga je samo opraviti z neko odločnostjo in z jasnimi cilji, ki so pred nami. Pri tem moramo imeti pred očmi, da moramo ravnati z denarjem davkoplačevalcev razumno, gospodarno, transparentno, učinkovito, ne smemo povečevati javnega dolga. Zato moramo torej z majhnim denarjem dosegati velike učinke. Mislim, da je vlada sprejela doslej odločitve, ki so v tem smislu in ni sprejela tisto, o kateri govorite vi, to je o črtanju neke razvojne osi, recimo tretje. Te odločitve vlada ni sprejela, gospod poslanec. Če imam ta privilegij, da vas o tem obvestim, to storim danes z največjim veseljem. Te odločitve vlada ni sprejela. Se diskutira o tem, ampak te odločitve ni sprejela. Ko smo bili v Beli Krajini, Kočevskem in slišali za probleme s katerimi se sooča ta del naše dežele s strani pogleda gospodarstvenikov, politikov iz tistega konca in bi bilo jasno, da neke besede tukaj ne zaležejo, kot sem prej slišal kritiko iz vaših vrst, ampak da zaležejo dejanja. V petek se bo sestal razvojni svet vlade za Belo Krajino, Kočevsko in Ribniško. Razvojni svet bomo ustanovili, kjer bomo prediskutirali kateri konkretni ukrepi so potrebni za to, da ta del Slovenije porinemo naprej tako, kot poskušamo, bom rekel, razvojno poriniti naprej Prekmurje in vlada bo šla naprej z obiski." 

ZVONKO ČERNAČ: "Na podlagi določb poslovnika predlagam, da se o tem odgovoru opravi razprava v državnem zboru, ker ne vem, komu naj verjamem. Ali naj verjamem uradnemu zapisniku seje vlade, kjer je v okviru obravnave izhodne strategije bilo predlaganih za črtanje 13 razvojnih projektov od 35., ali naj verjamem sedaj tem besedam. Na vsak način je najbolje, da se o tem prepričamo v okviru razprave na naslednji seji državnega zbora. Ta razprava je med drugim potrebna tudi zato, ker danes nismo slišali enega konkretnega projekta iz izhodne strategije, enega konkretnega projekta, ki bi se izvajal ali pa bi bil na začetku izvajan. Ostaja, da je edini največji projekt v tej državi v okviru izhodne strategije trenutno gradnja stadiona v Stožicah. Tudi danes na tej seji nimamo niti enega zakona, ne na tej seji, ne v napovedi za sejo, ki bo konec meseca marca, ki bi pomenil implementacijo izhodne strategije, niti enega zakona. Mislim, da je nujna razprava tudi zaradi tega, ker gre za vprašanja, ki so razvojno povezana s posameznimi območji v Republiki Sloveniji in tudi zaradi tega, ker naj bi Novo Ljubljansko banko, kot smo pred časom slišali, dokapitalizirali z državnim denarjem. Davkoplačevalci bodo torej plačali ne samo stare, pač pa tudi nove zavožene investicije oziroma spomenike. Tudi take naložbe pa bodo povečale zadolženost države, kar nas nevarno približuje grškemu scenariju. Januarski podatki objavljeni danes so zaskrbljujoči. Davčni prihodki letos januarja 13,3% nižji kot januarja lani. Poraba na medletni ravni za tretjino višja, se pravi v sektorju birokracija ni varčevanja. Januarja lani je bil presežek 6,6 milijona v bilanci, letos 220 milijonov minusa. Ti trendi kažejo na to, da Slovenijo grozi ob koncu leta 5 milijard 500 milijonov evrov primanjkljaja.

Spoštovani predsednik vlade, to nas približuje zelo, zelo hitro grškemu scenariju. Zaradi tega mislim, da je ta razprava nujno potrebna, ker postaja vedno bolj očitno, da bo izhodna strategija še eden od dokumentov, ki boso ostali samo na papirju. Dokument, ki naj bi, tako kot stadion, dal ljudem predvsem iger, za kruh pa bodo morali poskrbeti sami. In za konec. Omenili ste vladni semafor oziroma tabelo z magnetki, ki bo sicer lahko skozi neko obdobje pokazala popolnoma zeleno situacijo. Vendar se bojim, da v življenju nekih učinkov teh ukrepov žal ne bo videti.  Ocenjujem, da glede na te napovedi, ki smo jim priča v teh dneh, v zadnjih tednih je edina napoved, ki pa se bo uresničila, je napoved o tem dodatnem zadolževanju, ki nas zelo hitro in zelo nevarno približuje grškemu scenariju. Zaradi tega bi bilo mogoče koristno, da bi poleg tiste table z magnetki, ki jo imate postavljeno nekje v vladni palači, dodali še števec zadolženosti te države. Če ga povežete še z vetrnico, potem glede na hitrost vrtenja te vetrnice v vladni palači gotovo ne bo potrebno imeti vžgane klime in zaznali bomo vsaj en konkreten učinek izhodne strategije. Hvala lepa."

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS