Černač: "Vlada je neučinkovita na področju črpanja evropskih sredstev"

Na izredni seji državnega zbora so obravnavali predlog priporočila v zvezi z neobjavljenimi razpisi službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za obdobje 2009-2013. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Zvone Černač.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.

ZVONKO ČERNAČ: "Spoštovane kolegice in kolegi, vsi ostali prisotni. V letu dni govorimo že drugič o tematiki koriščenja evropskih sredstev. Spomnite se, o tem smo govorili pred letom dni, točneje 4. marca 2009 na zahtevo poslancev Pahorjeve koalicije, predvsem goreči so bili tukaj predstavniki Zares-a. Namen, ki so ga javno takrat deklarirali, je bil v boljšem koriščenju evropskih sredstev v prihodnje v tem, da se poenostavijo dokaj zbirokratizirani postopki, dejansko pa je bil namen nekaj drugega. In kot vidimo se tudi ta premica o tem, da naj bi se sredstva koristila bolje, ni uresničila, nasprotno. V celem letu 2009 ni bil iz naslova regionalnih spodbud objavljen noben razpis. Noben. Pod prejšnjo vlado samo v letu 4 in 2 na področju čezmejnega sodelovanja s Hrvaško. Nedostojno in nekorektno pa je, da se Pahorjeva vlada hvali z dobrim koriščenjem sredstev v letu 2009 in z neto pozicijo do proračuna Evropske unije, ki je seveda rezultat razpisov, ki so bili objavljeni v letih 2007 in 2008, torej v času prejšnje vlade. To izhaja ne nazadnje tudi iz samega mnenja vlade, kjer pravi, da je bilo od začetka izvajanja perspektive skupaj doslej razpisanih 336 milijonov evrov in sicer v šestih razpisih. 4 krepitev razvojnih potencialov regij in dva čezmejnega sodelovanja. Ti razpisi pa so bili objavljeni vsi do 31. 12. 2008. Ker v letu 2009 ni bilo nobenega razpisa, je popolnoma jasno, da je realizacija, ki pade v leto 2009 izključno posledica razpisov objavljenih v obdobju prejšnje vlade. Seveda pa skrb za boljše koriščenje ni bil takratni razlog za razpravo, pač pa sta bila dejanska razloga, kot se je izkristaliziralo 2. Prvič, prikazati neuspešnost prejšnje vlade na tem področju in drugič, prikazati, da so bila sredstva deljena po političnih barvah. Ne eno, ne drugo ni uspelo, podatki, ki jih je posredovala Pahorjeva vlade so vse te trditve demantirali. Dodaten namen je bil pa še diskreditacija bivšega ministra in bivše vlade preko poročila Računskega sodišča, ki se je večkrat namerno bralo napačno, češ, da je bila neto pozicija Slovenije v letu 2007 negativna. Čeprav iz poročila Računskega sodišča na strani 29 izhaja, da je bila pozitivna, Računsko sodišče je tam ugotovilo, da je Republika Slovenija iz Evropske unije, iz evropskega proračuna prejela 31 milijonov 330 tisoč 280 evrov več, kot je vanj plačala. Nekorektno je, da to neresnico stalno ponavlja državna sekretarka na Gasparijevem ministrstvu, ki je sama revidirala to področje, saj je bila pred tem zaposlena na Računskem sodišču. Prejšnja vlada je torej na področju spodbujanja regionalnih razvojnih potencialov uspela v letu dni objaviti šest razpisov, sedanja vlada v letu dni nobenega. Zadnji peti, ki je bil objavljen pred nekaj dnevi in tretji, glede čezmejnega sodelovanja s Hrvaško 8. januarja, je očitno tudi odraz tega splošnega nezadovoljstva in revolta, ki je bil sprožen v celi državi na ta račun in seveda verjetno tudi posledica zahteva za sklic izredne seje o tej tematiki. To zavlačevanje je bilo neposreden povod za sklic te seje. Vemo, da so bile obljube prejšnje ministrice pisne, da bo ta razpis objavljen najkasneje do 30. junija, to se ni zgodilo. Kasneje je bila obljuba do 30. 9., tudi ta se ni uresničila, ne zaradi nje, zaradi dolge roke nekega drugega ministrstva, ki je želelo na glavo postaviti utečen sistem financiranja na tem področju. Kot vidimo, mu to, hvala bogu ni uspelo. In obstaja še vedno realna možnost, da bo kljub tem zapletom in kljub letu dni izgubljena časa Slovenija v obdobju te perspektive počrpala vse, kar je namenjeno.

Dogajanja glede tega razpisa so razgalila predvsem neučinkovitost, neusklajenost med resorji, pa tudi ambicijo po dominantnosti enega izmed ministrstev na škodo koristnikov sredstev in na škodo učinkovitosti teh sredstev. Posledice prerekanja znotraj vlade in njeno neučinkovitost pa plačujejo predvsem občani, občine, gospodarstvo, ki bi lahko prišli do tega krvavo potrebnega evropskega denarja v letu 2009, ko smo se soočali skoraj z desetino upada bruto domačega proizvoda.

Ministri niso odgovorni samo za ravnanja, spoštovane kolegice in kolegi, odgovorni so tudi za opustitve dolžnih ravnanj, enako vlada. Potrebno se je vprašati, da bomo vedeli za kaj gre. Koliko otrok v tem letu ni imelo možnosti vrtčevskega varstva, zaradi tega, ker ta razpis ni bil objavljen? 2700 jih je ostalo pred vrati vrtcev 1. septembra 2009. Kar nekaj vrtcev bi bilo lahko iz teh sredstev zgrajenih v letu 2009, tudi v letu 2010 ne bodo, zaradi tega, ker so pogoji tega razpisa takšni, da onemogočajo potek projektov med pripravo in samo izvedbo, čemur smo bili priča v predhodnih razpisih, ker pogojujejo prijavo na pravnomočno gradbeno dovoljenje. In to je neka ovira, ki bo po mojem povzročila to, da se bodo prijavljali tudi napačni projekti. Občine bodo prijavile tiste projekte za katere imajo pripravljeno dokumentacijo, ne pa tiste glede katerih je dokumentacija v teku in glede katerih so svoje ambicije tudi izražale v regionalnih razvojnih programih in ponovno bo lahko Računsko sodišče ugotavljalo neusklajenost regionalnih razvojnih programov s konkretno prijavljenimi projekti. To je dvakrat, trikrat narobe, tisto kar je dodatno narobe, je pa vse večja birokratizacija te države. O tem ali je nek projekt regionalno usmerjen ali ne bo odločala Služba Vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj, ob tem, da imamo svete regije, ob tem, da imamo okolja, kjer se ti projekti usklajujejo in prijavljajo bo neka birokratska institucija v Ljubljani odločala o tem kaj je za neko okolje dobro in kaj ne in bo posamezne projekte na podlagi tega merila ali pa drugih kriterije, ki bodo senca temu merilu tudi izločala.

Ta razprava danes naj bi bila tudi priložnost za opozorilo o razmeroma šibkem črpanju sredstev iz obdobja, ki je bilo izpogajano v času prejšnje vlade do leta 2013, ker iz sporočil izhaja, da je pri vseh treh operativnih programih do konca leta 2009 bilo samo 15% odobrenih sredstev, certificiranih povračil pa krepko pod 10%. Najslabša operativna programa sta razvoj človeških virov in okoljska ter prometna infrastruktura, kjer je izplačil in povračil krepko pod 10%, torej področja, kjer je Slovenija najbolj šibka, kjer potrebuje najbolj dodatna vlaganja in kjer potrebuje najbolj dodatne spodbude in kjer bi bilo potrebno aktivnosti najbolj pospešiti.

Namesto, da bi v času krize, torej ključno pozornost namenili učinkovitemu črpanju evropskih sredstev in nehali razpravljati o tem ali so neke pike in vejice pravilno postavljene, in ker bi morala biti evropska sredstva ključen vir za aktiviranje gospodarstva, smo vedno znova kriče prepričanju med resorji in s tem neučinkovitostjo pri črpanju teh sredstev. Mnenje vlade in vladne službe je, da to kar govorimo v opoziciji, ne drži, da je vlada in so ministrstva učinkovita in to mnenje seveda izhaja iz tega, da je neto pozicija Slovenije v 2009 ugodna. To drži. Povedal sem, da je to predvsem posledica razpisov, ki so bili objavljeni še v času prejšnje vlade. Neto pozicija sama po sebi pa ne govori veliko o učinkovitosti črpanja evropskih sredstev. Finančna perspektiva za obdobje 2007 - 2013 je bila ugodno izpogajana. V tem obdobju imamo na voljo okrog 5 milijard evrov sredstev, plačati jih moramo približno 3 milijarde. Torej je naša neto pozicija globalno, 2 milijardi evrov. In popolnoma nepomembno je ali je v določenem obdobju večja ali manjša. Pomembno je ali bomo ta sredstva v višini cca. 5 milijard izkoristili in v tem primeru bo naša pozicija ob koncu v vsakem primeru 2 milijardi evrov, neto pozicij. Če pa jih ne bomo izkoristili, je pa seveda to drug problem in nam medletne neto ali ne neto pozicije ne pomenijo veliko. V letu 2009 je sicer Pahorjeva vlada z rebalansom 2009 načrtovala, da bo iz Evropske unije dobila 814 milijonov evrov sredstev. Prejela jih je nekaj manj kot 600 milijonov evrov, načrtovala je 452 milijonov evrov plačil v Evropsko unijo, ki so se nekako v skladu z načrti tudi realizirali, se pravi, neto pozicija, ki je bila načrtovana in kar je bilo prejšnji vladi očitano, pred letom dni, da je slabo načrtovala, je znašala 362 milijonov evrov, realizirana je bila po višini 155 milijonov evrov, kar je več kot polovico manj od načrta. In sedaj že spet bi lahko po taki logiki kot ste jo vi vpeljali pred letom dni, začeli tukaj prerekati o tem, ali je to dobro ali je to slabo. Nepomembno je, spoštovane gospe in gospodje, pomembno je ali se bodo sredstva, ki so na voljo, črpala in koristila operativno in v skladu z nameni, ki jih lokalna okolja in infrastruktura te države potrebujejo. Da teh namenov ni, pa kažejo tudi spremembe resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023, kjer se predvideva, da se od 35. projektov, jih 13 črta. Tretjina. Med njimi, nekateri ključni projekti, ki so financirani tudi iz Evropskih sredstev kot so gospodarska središča, kjer je predvideno, da od 9, ostanejo samo 3 oziroma 4 oziroma vlada pravi največ 5. Med njimi črta ta predlog tudi gospodarsko središče, oko v Pomurju. Zanimivo! Potem se predlaga črtanje dodatnega avtocestnega programa, ki je bil vrednoten, približno  milijardo 300 milijonov evrov, cestnih razvojnih osi - milijardo 450 milijonov evrov. Vse to je predlagano, da se iz te resolucije črta, ob tem, da je na postavki gospodarskih središč bilo predvidenih iz evropskih sredstev 336 milijonov evrov samo za Pomurje, za Oko Pomurje 26 milijonov evrov, za modernizacijo državnega cestnega omrežja na prioritetnih razvojnih oseh - govorim o 3., 3.a in 4. razvojni osi, ki so predlagane za črtanje - nekaj manj kot 300 milijonov evrov, in tako naprej. Menim, da je to slaba usmeritev in da kaže na neko čudno, izkrivljeno logiko pogleda na državo in na tiste probleme, ki jih je nujno treba infrastrukturno reševati in za katere imamo na voljo izpogajana evropska sredstva. Med drugim se predlaga tudi črtanje nekaterih projektov v posameznih okoljih, recimo, Goriškega turističnega centra in tako naprej.
       
V tej razpravi govorimo predvsem o učinkovitosti oziroma neučinkovitosti vlade, tokrat na področju koriščenja evropskih sredstev. Dovolite mi, da za to uporabim primer, ki je nekako simbol in pokazatelj splošnega stanja in delovanja in to je Falcon. To je tisti problem, gospe in gospodje, ki ga Pahorjeva vlada ni bila sposobna rešiti v letu dni. Leto dni se ta problem rešuje! In če ta vlada ni bila sposobna rešiti relativno enostavnega problema, kako bo sposobna reševati ključna vprašanja, s katerimi se sooča Slovenija. Iz tega razloga seveda ni čudno, da je Slovenija v preteklem letu na vseh področjih nazadovala, da se je zadolženost države podvojila, zato Sloveniji ne bo pomagala nobena papirnata, nedodelana izhodna strategija, pač pa učinkovita ekipa, ki se ne bo ukvarjala sama s seboj in z lastnimi aferami oziroma njihovim pometanjem pod preprogo. Zato tudi ta razprava, spoštovani, žal ne bo pripomogla k večji učinkovitosti pri koriščenju evropskih sredstev. Je pa svoj namen že dosegla s tem, ko je bil končno objavljen tako imenovani 5. razpis in s tem dana vsaj možnost številnim občinam, podjetjem, posameznikom za izvedbo številnih projektov, če le ne bo dolga roka državne birokracije preprečila izvedbo tistih, za katere bo oblast v Ljubljani ugotovila, da nimajo regionalne razvojne note. Hvala lepa."

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS