Novice

Kultura se rojeva v družini

ponedeljek, 8. 2. 2010

Ko so me prosili, naj ob kulturnem prazniku kaj napišem, sem se zavedla, da to sploh ni tako enostavno. Naj pišem o kulturi nasploh? O tem pišejo vsi! O Prešernu, ki ga vsi poznajo? Če ne drugega, vedo vsaj to, da je avtor besedila naše himne. Kaj naj bi jaz o njem povedala novega? Pa tudi o nekulturi v javnem in političnem življenju ne bom govorila, saj danes praznujemo kulturni praznik. Zato bom odstrla tančico druge plati kulture – kulture, ki je v nas samih.

 

 

Prisostvovala in nekaj malega sodelovala sem na kulturnem dogodku, ki se je odvijal v intimnem podeželskem okolju, z večinoma preprostimi ljudmi. Zbrali smo se, da počastimo slovenski dan kulture, ki nosi ime našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Tu, v pristnem okolju, ni nič »narejeno«, ampak je vse tako zelo preprosto in iskreno. Vsako leto ta dan posvetimo eni izmed dejavnosti, ki so značilne za to okolje. Letos so bila to ročna dela: vezeni prti, čipke, zavese, »kvačkani« izdelki, … Izdelki, narejeni z ljubeznijo. Ljubeznijo, ki je kultura srca. V prt, ki ga je vezla sedem mesecev, da ga je nato podarila vnukinji ob njeni poroki, je vtkala »niti« svojih želja po sreči in zvestobi.

Ljubezen, torej kulturo srca, ti, v tej prvinski obliki lahko da le družina. Kultura je vrednota, ki jo je treba negovati: kultura odnosa do domovine, do maternega jezika, kultura spoštovanja in sprejemanja drugega in drugačnega, kultura odnosa do nas samih, … Vse to se najprej rojeva v družini, kjer tako prejmeš najlepšo in najboljšo popotnico za življenje. Družina je tvoje prvo srečanje s kulturo, najprej z jezikom, potem spoznavanjem okolja, kasneje s stiki z drugimi ljudmi, … Šele na teh temeljih potem lahko gradiš lastno identiteto. Če ima otrok varno družinsko okolje, lahko na podlagi ljubezni in vzgoje, ki jo pridobi v prvih letih življenja, gradi kulturo na vseh drugih področjih bivanja, in odraste v odgovornega človeka, obogatenega z vrednotami, ki so mu bile dane v najobčutljivejših letih, letih razvoja in odraščanja.

Kulturnega človeka ne naredijo visoka izobrazba, visoki standard, dobra služba ali »pomembna« družba. Naredijo ga drobne in preproste, a ne nepomembne stvari.

Večer se je zaključil v prijateljskem druženju in pogovoru, ki bi ga imenovala kar »kulturni dialog«, saj je potekal v medsebojnem spoštovanju in sprejemanju različnih mnenj.

Ob slovenskem kulturnem prazniku Vam želim obilo pristnega, »tradicionalnega« slovenstva!

mag. Lejla Irgl

nazaj   



Dodaj v