Ob svetovnem dnevu boja proti raku

Le zdravi in ustvarjalni državljani lahko s svojim udejstvovanjem prispevajo k večji konkurenčnosti in uspešnosti gospodarstva, kar je tudi cilj lizbonske strategije. Hkrati pa je pomembno, da v trenutku, ko zbolijo za to težko boleznijo, dobijo vso potrebno in najboljšo oskrbo in podporo, ki jo potrebujejo. Če bomo uspešno obvladovali raka, ki bo v bližnji prihodnosti morda celo največji javnozdravstveni izziv, bomo tudi v gospodarskem pogledu uspešnejši.

Velik problem so prav gotovo velike razlike med državami članicami v razpoložljivih finančnih in kadrovskih virih, kar vodi v različne izide na zdravstvenem področju in ustvarja nesprejemljive razlike. Z vstopom novih držav članic so se te razlike povečale, še bolj pa se bodo ob prihodnjih širitvah.

Za uspešno celovito obvladovanje raka so potrebni v Evropi in na nivoju članic sledeči koraki:

•    Za uspešno obvladovanje raka je predvsem potrebna celovita strategija oziroma nacionalni načrt, ki vključuje vse potrebne prvine: preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, zdravljenje, rehabilitacijo, paliativno oskrbo ter tudi raziskovanje. Slednjega Slovenija ima, ni pa jasnega akcijskega načrta in implementacije v praksi.
•    Da bi lahko strateško načrtovali, spremljali in ocenjevali izvajanje ukrepov, potrebujemo ustrezne podatke. Ti so nujni za proučevanje in raziskovanje raka, presojo učinkovitosti vseh ukrepov in sprejemanje strokovnih ter političnih odločitev. Podatke, ki jih zagotavljajo registri raka, potrebujemo na državni ravni in na ravni evropske skupnosti.
•    Za preprečevanje bolezni in krepitev zdravja je bilo v zadnjih letih na ravni Evropske unije in v državah članicah sprejetih veliko strategij in drugih ukrepov. V mislih imam na primer strategijo za zmanjšanje debelosti z uravnoteženo prehrano in spodbujanjem telesne dejavnosti ter strategijo za zmanjševanje škodljivih posledic alkohola.
    V zvezi s tobakom so bili v državah članicah in na ravni Evropske unije storjeni veliki premiki. Prizadevati si moramo, da bo Evropa resnično postala okolje brez tobačnega dima v vseh javnih in delovnih prostorih. Tobak namreč še vedno ostaja najpomembnejši samostojni dejavnik tveganja za raka.
    Dejavniki tveganja za raka so tudi v okolju. Prizadevati si moramo za zmanjšanje izpostavljenosti vsem že znanim dejavnikom tveganja in okrepiti raziskave za pridobivanje novih informacij o vplivih okolja na nastanek raka. V Sloveniji se ne izvaja monitoring vplivov okolja na zdravje, za katerega je odgovorno Ministrstvo za zdravje. 
    Z vlaganjem v krepitev zdravja, zagotavljanjem razmer za ustrezno bivalno in delovno okolje, uresničevanjem pristopa "zdravje v vseh politikah" ter spodbujanjem državljanov k bolj zdravemu življenjskemu slogu bomo hkrati prispevali tudi k preprečevanju drugih kroničnih bolezni.
•    Pomembno področje je tudi zgodnje odkrivanje tistih rakov, ki jih ne moremo preprečiti. Obstajajo trdni znanstveni dokazi za uvedbo organiziranega množičnega presejanja za raka materničnega vratu, dojke ter debelega črevesa in danke. V Sloveniji je bil tekom našega mandata sicer zastavljen projekt organiziranega presejanja raka na dojki in na debelem črevesu, danes pa se praktično izvaja v zelo minimalnem obsegu in je zato neučinkovit.

Preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka sta brez dvoma področji, ki jima moramo na vseh ravneh nameniti več pozornosti in sredstev. Vsak evro, vložen v preventivo, je dolgoročno najboljša naložba.

Kljub dobri preventivi pa bo rak še vedno pogosta bolezen. Vsi, ki zbolijo za rakom, morajo imati pravico do kakovostne oskrbe; diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije, psihološke in socialne podpore ter paliativne oskrbe.

Ob tem imajo tudi pravico, da dejavno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju zdravljenja in s tem postanejo enakovreden partner pri zdravljenju.

Vlada mora nameniti več podpore neodvisnim akademskim raziskavam na področju raka in povezovanju raziskav in klinične prakse. V tem pogledu so na razpolago tudi sredstva Evropske unije iz 7. okvirnega programa, v Sloveniji pa vsaj javno ni opaziti, da bi se le ta koristila.

"Nič o nas brez nas", je vodilo civilne družbe, ki zastopa bolnike. Tisti, ki se je sam srečal z rakom, najbolje ve in razume, kakšne so potrebe bolnikov. Zato je prav, da so predstavniki civilne družbe vključeni v načrtovanje vseh dejavnosti pri obvladovanju raka.
Politika si mora prizadevati za več sinergije med državami članicami, evropskimi institucijami, civilno družbo in tudi mednarodnimi organizacijami na svetovni ravni. Le na ta način bomo prešli iz besed v dejanja.

Zofija Mazej Kukovič
Predsednica Odbora za zdravstvo v Strokovnem svetu SDS

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo