Janša: "Samo vlada še misli, da je stanje v Sloveniji dobro"

JANEZ JANŠA: "Hvala za besedo. Prej naj odgovorim na nekatere očitke s strani predstavnikov vlade na tretji paket proti kriznih ukrepov naj še enkrat ponovim, da to ni predlog dolgoročnih reform. Veliko poslancev koalicije je govorilo v smislu, da se strinjamo o tem kaj je potrebno narediti dolgoročno in to tudi piše jasno. Pričakoval bi, da se to vsaj prebere, to kar smo predlagali, so protikrizni ukrepi, to ni predlog reform. Predlog reform gospodarskih in socialnih obstaja in bi bilo prav, kot sem dejal že uvodoma, da ga tudi ta vlada potegne iz predalov in se vsaj opredeli do njega tako kot se je do teh kratkoročnih proti kriznih ukrepov, ki smo jih sedaj predlagali. Torej ne govorimo o reformah, o reformah bomo govorili, če se bo vlada odločila, da jih predlaga in če se bo odločila, da jih tudi usklajuje. Prav bi bilo. Govorimo o protikriznih ukrepih in mislim, da je prav, da takrat, ko hiša gori najprej ta ogenj gasimo, potem pa se pogovarjamo o tem kakšna bo nova streha. Najprej je potrebno pogasiti, zato so to protikrizni ukrepi.

Kot rečeno je vlada včeraj oblikovala tretji odgovor na ta naš tretji paket ukrepov. To je pohvalno, ker je drugačno ravnanje, ki smo ga bili deležni lansko leto, ko smo predlagali drugi paket in ko je vlada to vse arogantno počez zavrnila češ s tem se sploh ne splača ukvarjati. Skratka, nek premik tukaj opažamo v tem gradivu, ki smo ga dobili danes na klop, je vlada sicer na hitro pa vendarle zbrala stališča različnih resorjev do ukrepov, ki so predlagani. Nekatera od teh stališč so dodelana, utemeljena, nekatera so napisana čez palec in bi zelo razmislil kaj narediti s tistimi, ki so stvari napisali tako površno, da je to na nek način tudi nedostojno za to parlamentarno razpravo. Ampak to ni pomembno, tudi časa ni za to. Kot predlagatelji smo dobili pol manj časa kot vlada in smo ga morali prihraniti za ključne stvari, zato ne bi sedaj o tem. Tisto kar je ključno in kar lahko potegnemo iz tega gradiva, ki ga je dala vlada, iz nastopa predsednika vlade prej, nekaterih poslancev koalicije in tudi predstavnikov vlade je, da ima vlada velike težave z argumentacijo nekega načelnega stališča do teh predlaganih ukrepov. Sedaj to dilemo je zelo lepo izrazil novinar, ki je v Dnevniku, ki je sicer v lasti članov vladnih strank, iz včerajšnje seje vlade zapisal naslednje: "Vlada je proučila nabor opozicijske SDS za izhod iz krize in ugotovila, da se ukrepi v velikem delu prikrivajo z vladnimi, pri čemer opozicijski dokument ne zasleduje cilja konsolidacije javnih financ do leta 2013." To je, bi rekel, logični nesmisel ali pa neka skrita samokritika. Najprej smo obtoženi, da smo vse prepisali od vlade, potem pa smo še kritizirani, češ da ta dokument ne zasleduje cilja konsolidacij javnih financ do leta 2013. Prepisali smo od vlade, se pravi, vlada ne zasleduje cilja konsolidacije javnih financ. Tudi na ponedeljkovi seji Odbora za gospodarstvo in najmanj desetkrat v današnji razpravi, je bilo od poslancev koalicije slišati naslednje, "ukrepi SDS so večinoma prepisani od vladnih, veliko od teh jih vlada že tako ali tako izvaja, ukrepi pa so nedodelani, brez izračunov in javnofinančno nevzdržni". Treba se bo nekako odločiti in dati neko realno oceno. Torej v tisti sapi, da so ukrepi prepisani, da so slabi, hkrati so pa vladni ukrepi dobri samo zato, ker so vladni. To je pa vsebinski pristop kot smo ga bili deležni v lanskem letu ob drugem paketu, ko se je pač naše ukrepe zavrnilo zato, ker je na njih pisalo SDS. In tudi sedaj se je skušal obrati tak pristop, zato ste zašli v logične nesmisle in sedaj, če ste že naredili pol koraka naprej s tem, ko smo doživeli konkretno opredelitev do konkretnih ukrepov, vsaj deloma, potem predlagam, da naredimo še pol koraka naprej in da teh ukrepov ne sodimo po tem kaj piše na mestu predlagatelja. Ukrepe je treba ocenit takšne kot so, so dobri ali slabi, ni pa jih možno oceniti po tem ali so vladni, ali so opozicijski, ali so od te ali druge stranke. Če se predlaga neka davčna olajšava, je treba oceniti ta ukrep, ne glede na to kdo ga je pač dal. Tudi to je manj pomembno, kot je pomembno temeljno razhajanje v pristopu, pa tudi v učinkovitosti. Že prej sem uvodoma rekel, da je glavni problem v sedanji situaciji v Sloveniji v tem, da se ne samo mi kot vlada in opozicija, ampak tudi na sploh velik del stroke in civilne družbe pomembno razhaja v vprašanju pristopa v katero smer peljati te protikrizne ukrepe. Pristop vlade v teh odgovorih na naše predloge je vsebinsko pravzaprav enak, kot so naravnani tudi dosedanji vladni protikrizni ukrepi. Ob tem vlada trdi, da je pri iskanju izhoda iz krize uspešna in učinkovita. Predsednik vlade je to besedo velikokrat ponovil. Pričakoval sem po teh polnih klopeh na vladni strani prvih 15, 20 minut razprave o tej točki, da bo to neka resna razprava in da bomo izmenjali stališča. Ta vnema je po 30 minutah popustila in smo skoraj se stopili od hvaležnosti, ko smo na koncu celo gospodarskega ministra slišali, ko je povedal nekaj stavkov, o tem neke razprave pa tukaj ni bilo, trditi pa, da smo uspešni in učinkoviti. Realnost kaže nekaj drugega. Skoraj za 10% zmanjšan bruto domači proizvod Slovenije v lanskem letu je katastrofalen podatek. Redka so bila leta v bivši Jugoslaviji, kjer je bruto domači proizvod padel za 10%. Celo v bivši Jugoslaviji so bila to redka leta in se jim je reklo že takrat krizna leta. Ta bruto domači proizvod je v Sloveniji v lanskem letu padel za še enkrat več, več kot še enkrat več kot pa v Evropski monetarni uniji oziroma v evroobmočju, kjer smo člani. Kako je možno ocenjevati realnost na podlagi tega ključnega podatka si odgovorite sami. Mi smo povedali, kakšno je naše mnenje, poglejmo pa zdaj še, kaj pravijo o tem drugi. Poročilo OECD-ja o tem, kakšno je bilo stanje v Sloveniji pred krizo, na strani 14 piše. Ugoden javno finančni položaj iz časa pred nastopom krize, je Sloveniji omogočal dovolj prostora za fiskalne spodbude. To je odgovor OECD-ja, tisti, ki ste govorili, kakšno slabo dediščino je ta Vlada dobila. Nekateri imate tu prenosne računalnike, pojdite na spletno stran Gospodarske zbornice Slovenije. Na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije, ki zagotovo ni institucija opozicije, vodi jo član ene od vladnih strank, izpostavljen tako in drugače, je barometer vladnih ukrepov, protikriznih ukrepov. Skratka, zbornica predlaga nekatere ukrepe, spremlja ukrepe, ki jih je predlagala Vlada. Tam imate barometer 62 ukrepov, o katerih je predsednik vlade govoril, da so uspešni in učinkoviti. Gospodarska zbornica v tem barometru - lahko ga odprete in pogledate - ugotavlja, da jih od 62 ukrepov 41 ne deluje. Dve tretjini ukrepov ne deluje, 10 jih deluje delno, 8 tudi delno, ker so v glavnem še v načrtovanju, 3 pa delujejo. To je stanje barometra delovanja protikriznih ukrepov na spletni strani Gospodarske zbornice. Wall Street Journal je 30.12., se pravi, konec lanskega leta, po podatkih Evropske centralne banke države evroobmočja, kamor spada tudi Slovenija, uvrstil v tri skupine glede na stabilnost javnih financ: na države, kjer javne finance niso ogrožene, kjer stabilnost javnih financ ni ogrožena, na skupino držav, kjer je stabilnost delno ogrožena, in na države, kjer je stabilnost javnih financ visoko ogrožena. In Slovenija spada po tej razdelitvi - mislim, da je kolega Černač enkrat že pokazal - v skupino visoko ogroženih držav, kar se tiče stabilnosti javnih financ. Uporabljeni so podatki Evropske centralne banke.

Torej, stanje v Sloveniji po mnenju vseh, razen vlade in vladne koalicije, ni dobro. Takšno je tudi mnenje neodvisnih institucij v Evropi in širše, kjer ocenjujejo na podlagi realnih podatkov, ne na podlagi želja. Torej, stanje je dejansko resno in zaskrbljujoče. In ravno zaradi tega je vladni odgovor na ta naš predlog protikriznih ukrepov v temeljnih točkah vsebinsko zgrešen. Zakaj? Ta odgovor je tako kot ukrepanje vlade proti krizi prežet z enodimenzionalno računovodsko logiko. To logiko je prej, in s tem me je razočaral, tukaj izpovedal tudi minister za gospodarstvo. Ta logika pravi višji so davki več poberemo v proračun. Če bomo znižali davke bomo manj pobrali v proračun in bomo s tem ogrozili socialno državo. Marsikje ste več pobrali v proračun, trošarine na motorna goriva je vlada gospoda Pahorja v enem letu povečala za 50%. Toliko o tem, da niste nobenih rezerv dobili. Poslanec vladne koalicije je še prej govoril kakšen zgrešen ukrep je bila uvedba vinjet. Pred nekaj dnevi je Dars objavil podatek, da se je v lanskem letu od vinjet nabralo za 30 milijonov evrov več, to je 7 milijard nekdanjih tolarjev in še nekaj sredstev kot je bilo načrtovano. 30 milijard več sredstev. Torej, ne vem kaj bo čez dve leti, ker ste v tem času sistem spremenili, obremenili ste domače voznike namesto tranzita. Za enkrat se je prodalo samo 250.000 letnih vinjet. Bomo videli kakšen bo izkupiček tega vašega novega sistema ob koncu leta, upajmo, da ne bo katastrofalno. Ampak, za tistega, ki ga je sprejela naša vlada in naša koalicija, je prišel zdaj obračun in ta je za 30 milijonov evrov boljši od tega, kar je bilo načrtovano. Vlada v svojem sledenju računovodski logiki ne zmore preprostega izračuna, na nobeni strani tega odgovora ga ni. Koliko nacionalnih ekonomij in javnim financam prinese novo delovno mesto v gospodarstvu? Izračunalo se je samo kolikšen je bil izpad v proračun, če bi se uvedle te davčne olajšave, ki smo jih predlagali in ste naračunali milijardo in pol. Niste upoštevali, da smo predlagali tudi mnoge druge ukrepe mimo davčnih, ki pomenijo varčevanje, že prej sem omenil 70 milijonov že prvo leto ob petletnem postopnem zmanjševanju zaposlenih v javni upravi in tako naprej, ampak to ni bistveno. Bistveno je to, da imajo ti ukrepi svojo drugo plat in da mi predlagamo ne računovodski, ampak dinamičen pristop. In ta pristop je ravno obraten in se glasi: več ustvarimo, več vlagamo, več zaposlujemo. In s tem tudi več dobimo v proračun, kajti kljub temu, da so davki manjši, če se ustvari več, z nižjim procentom davka dobite več v proračun, to je tudi logika uspeha davčne reforma, ki smo jo deloma skupaj izvedli leta 2007.

Nadalje gre ta logika naprej tako. Več je zaposlenih, manj je socialnih podpor in nadomestil za brezposelne. Je tako? Je. Več je zaposlenih, večji so dohodki ljudi, večja je potrošnja, zato dobimo tudi več prilivov od davka na dodano vrednost. Naprej. Več ljudi je zaposlenih, več ljudi plačuje dohodnino, zato so prilivi v proračun tudi s strani dohodnine večji. Več je zaposlenih, večji so prilivi prispevkov v pokojninsko blagajno, zato so posledično transferji iz proračuna za pokrivanje teh izgub te blagajne manjši. Več je zaposlenih, več ljudi plačuje zdravstveni prispevek, zato so transferji iz proračuna v zdravstveno blagajno manjši. Znižanje davkov, investicijske olajšave za večje zaposlovanje, to seveda je tveganje, vendar je razumno, kajti to tveganje omogoča nov zagon, novo rast in tudi nova delovna mesta. Zgolj povečevanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga za vzdrževanje socialnega miru, to je bila strategija vlade v lanskem letu, pa je taktika ruske rulete, ki računa na kratko obdobje krize. Ta račun se je deloma že izjalovil, kajti kriza še kar traja in tudi, če lahko ponekod govorimo o delnem okrevanju, danes ni ekonomista v svetu in še manj v Evropi, ki bi napovedoval, ki bi si upal napovedati hitro okrevanje. V glavnem se govori o nekem daljšem obdobju stagnacije, kar za slovenski primer pomeni, da bomo še dolgo časa sanjali o bruto domačem proizvodu, kot smo ga ustvarili leta 2007 ali leta 2008. In bomo zdaj počasi rastli, če bomo, če se bodo te napovedi uresničile, iz stanja, ki je za skoraj 10% slabše, ker je bil takšen padec bruto domačega proizvoda v lanskem letu. Torej je vsaj zdaj, ko se ta špekulacija, da bo kriza po nekaj mesecih sama po sebi šla zaradi povečanja tujih naročil, ni izšel, bi se morali vsaj zdaj vendarle resno ukvarjati, tudi na vladni strani s tem, da sprejmemo neko razumno tveganje, ki daje upanje, da bomo sami začeli ustvarjati nova delovna mesta. Ampak tega v teh odgovorih, ki smo jih dobili s strani vlade, do konca do te zadnje razprave tega obeta ni nikjer. Na to, mimogrede, opozarjajo tudi vse institucije gospodarstva in obrti.

Ob koncu bi želel zavrniti tudi delitev, ki se je, od kar smo predlagali te ukrepe in tudi v današnji razpravi nekako sugerirala, češ vlada je izvajala in tudi zdaj predlaga socialni pristop k reševanju krize, opozicija oziroma SDS pa predlaga liberalni pristop. Ta delitev, ne samo, da ne drži, da je poenostavljena, tudi ne drži in gre zgolj za nek politični ali ideološki izgovor. Ne gre za delitev na socialni in liberalni pristop, gre pa za delitev na učinkovit in neučinkovit pristop. Gre tudi za delitev na trajnostni pristop in na netrajnostni pristop, ki se zgolj zadolžuje zato, da se podaljšuje obstoječe stanje. Lahko bi tudi rekli, da gre za delitev na razvojni in stagnacijski pristop. Sicer pa, da bom popolnoma jasen, sprašujem tudi tukaj prisotne poslance koalicij, redke predstavnike vlade: Kaj se vam zdi bolj socialno: Imeti zaposlitev in dobro plačo ali socialno nadomestilo za brezposelne? Kaj se vam zdi bolj socialno? Verjetno se vam zdi bolj socialno in boljše, da imate redno službo in dobro plačo in privoščite to tudi drugim, še posebej tistim, ki danes tega nimajo. Torej, najboljša socialna politika je politika ustvarjanja novih delovnih mest in upam, da bo iz te razprave nekaj v tej smeri prišlo tudi v glave tistih, ki v vladi načrtujejo protikrizne ukrepe. Hvala lepa."

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS