Ultra privilegirana pri pridobivanju kreditov

MAG. ANDREJ VIZJAK: "Spoštovani predsednik državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister! Torej poslanci Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke smo zahtevali sklic izredne seje. Kar nekaj težav smo imeli, da je do tega sklica tudi prišlo, nekajkrat smo bili zavrnjeni in tudi ta sklic izredne seje oziroma zahteva za njo je posledica tega, da poslanci, ki smo ne nazadnje tudi odgovorni za določene nadzorne inštitucije v tej državi, konkretno Banko Slovenije, nismo prišli po neki normalni poti do podatkov, ki smo jih želeli pridobiti in ki vplivajo še kako na naše delo in tudi na naše odločitve širše gledano. Torej, v javnost, kaj je bil povod oziroma kaj je bila prva prelomnica in začetek vseh teh aktivnosti? To je dejstvo, da so v javnost prišle informacije, da naj bi Nova ljubljanska banka d.d., ki je banka v večinski državni lasti, brez ustreznih zavarovanj odobrila posojila podjetjem skupini Ultra. Pomembno velja podčrtati, da je eden izmed lastnikov podjetja v skupini Ultra politik, minister v vladi Boruta Pahorja in predsednik politične stranke Zares, to je gospod Gregor Golobič, ki je v javnosti že lagal o svojem lastništvu v tej skupini. Ko smo v javnosti zasledili te podatke iz te preglednice, da naj bi bili krediti skupini Ultra v višini okoli 6 milijonov evrov zavarovani neustrezno, torej, da so bile v rubriki prvovrstna zavarovanja v rubriki ustrezna zavarovanja in rubriki primerna zavarovanja same ničle, torej takrat se je tako Komisiji za nadzor javnih financ kot tudi številnim poslancem utrnila določena misel, da je v tem konkretnem primeru prišlo do nekega drugega kriterija pri odobritvi kredita, ne kriterija nekih normalnih zavarovanj kreditov, temveč do političnega kriterija, kriterija, češ, saj gre za politika vladajoče garniture, ki bo verjetno zadostno zavarovanje za najeto posojilo ali pač tudi ne. In v sled tega nas je zanimalo na Komisiji za nadzor javnih financ ali je ta dokument, ki je zaokrožil v javnosti in ki smo ga prejeli tudi na komisijo, pristen, verodostojen, ali je slika dejanskega stanja. To smo želeli preveriti tako pri Novi ljubljanski banki, kakor tudi pri nadzorni inštituciji, to je Banki Slovenije. Pri nobeni izmed navedenih inštitucij nismo dobili podatka, da bi bil ta dokument neverodostojen in da bi bili podatki na tem dokumentu lažni ali zavajajoči. Še več, s strani Nove Ljubljanske banke smo dobili na naše zaprosilo podatke, ki so sledeči. Piše, da so krediti skupini Ultra in skupini Hram Holding, ki sta predmet te preglednice, in sicer v prvem primeru v skupini Hram Holding ustrezno zavarovani. Da pa so krediti skupini Ultra zavarovani, in sicer iz drugega dopisa sledi, z menicami, poroštvi, zastavo terjatev in hipotekami. Sprašujemo nadalje to isto banko o ustreznosti zavarovanj, prvovrstnosti zavarovanj teh kreditov in ne dobimo podatka. Več kot dovolj suma, da se nekaj prikriva, da se nekoga ščiti in da se v tem primeru ravna po nekih drugih kriterijih kot se ravna pri podobnih primerih, ko gospodarski subjekt želi kredit. Tu velja poudariti tudi situacijo, ki je nastopila v zadnjem letu dni in pol v Sloveniji, ko številna podjetja potrebujejo finančna sredstva za tekoče poslovanje, ko potrebujejo sredstva za razvoj, ko potrebujejo sredstva za plače zaposlenim ne dobijo posojil. Za njih veljajo kriteriji, da morajo, ne vem, s faktorjem tudi do 2, kaj šele nekim normalnim faktorjem 1,6 zavarovati posojila, v tem konkretnem primeru so pa rubrike pod "primerno zavarovanje", "ustrezno zavarovanje", "prvovrstno zavarovanje" prazne.

Spoštovani kolegice in kolegi, pojavi se utemeljen sum, da gre v tem primeru za elemente klientelizma in celo korupcije. Kajti, če nekdo dobi posojilo mimo ustaljenih kriterijev, pri čemer jih pa nekdo drug mora še kako izpolnjevati, gre za neko pristransko obravnavo, ki izvira iz njegove politične moči. Torej, poslanci opozicije, še posebej pa tudi Komisija za nadzor javnih financ je hotela priti tej zadevi do dna. Želela je podatke o načinu zavarovanja teh kreditov. Skupina Ultra je odvezala molčečnosti banko, da lahko izda te podatke, vendar banka ni želela dati teh podatkov. Banka jih še danes ne želi dati. Tudi preiskovalna komisija, ki je ustanovljena, še ni dobila zadovoljivih podatkov, ki bi pričali o načinu zavarovanja teh kreditov, kaj šele, ki bi dokazovali ustreznost zavarovanja teh kreditov. Po nekaj mesečnem, če ne skoraj letnem mučenju s pridobivanjem teh podatkov od banke v državni lasti, od nadzorne inštitucije, ki odgovarja temu parlamentu je to, milo rečeno, dovolj utemeljenih razlogov za poglobljeno razpravo o tej točki tudi na plenarni seji Državnega zbora. Zato smo jo tudi zahtevali. In jaz danes upam, da bomo dobili podatke, ki jih želimo. In ti podatki so: Ali so ti krediti tej konkretni pravni osebi, skupini pravnih oseb zavarovani v skladu z zakonskimi opredelitvami, kaj je prvovrstno zavarovanje, ustrezno in primerno zavarovanje in v skladu z internimi pravili te institucije, ki je odobrila te kredite, to je Nove Ljubljanske banke. Ali pa se bo Nova Ljubljanska banka sklicevala na eno izmed alinej internih pravil. To je, da v posameznih primerih pa kriteriji ne veljajo, da torej lahko kreditni odbor, beri Uprava Nove Ljubljanske banke, odloči tudi drugače v nekem specifičnem primeru. In nas zanima ali je to ta specifičen primer, ker gre pač za specifičnega solastnika, ki je minister v vladi Boruta Pahorja, ker gre za solastnika, ki je tudi predsednik stranke Zares. In da zadeva ni nedolžna, priča tudi kadrovska katastrofa, ki ste jo, spoštovani vladajoči, počeli v Novi Ljubljanski banki v zadnjem letu dni. Ko ste v posmeh obljubam sedanjega predsednika vlade, da ne bo političnih kadrovanj, da bosta izključna kriterija znanje in strokovnost, postavili najprej na čelo te banke politika, izvoljenega poslanca, ki se je odrekel mandatu zato, da bo sedel na čelo te banke. Seveda, to je v koaliciji sprožilo vihar, stranka Zares, ki je hrepenela po tej vlogi, je bila užaljena in prizadeta, začela so se spotikanja, začeli so se še večji politični pritiski na odločitve uprave in kreditnih odborov in na koncu se je zadeva končala tako, kot se je začela - politika je prinesla predsednika uprave in politika je odnesla predsednika uprave gospoda Draška Veselinoviča. In res, v času, ko gospodarstvo potrebuje učinkovit servis finančnega sektorja in te največje slovenske banke, smo bili priča vrtičkarskemu, političnemu obnašanju pri kadrovanju v tej ključni finančni instituciji. In prišlo je, verjetno, tudi do maščevanja. Tisti, ki je odnesel gospoda Veselinoviča je dobil v javnost te podatke o pristranskosti obravnave gospoda Golobiča in podjetij v njegovi solastnini s strani Nove Ljubljanske banke v preteklosti. Zadeva je povsem logična, še bolj logična je tudi v tem duhu, da podatki držijo. Kajti, če ne bi držali, ne bi bili v javnosti in če ne bi držali, bi jih Nova Ljubljanska banke takoj, isto sekundo, ko so prišli v javnost zelo odločno demantirala. Nova Ljubljanska banka verodostojnosti teh podatkov še danes in do danes ni demantirala in ovrgla. Še več. Obravnavala je, kako so te podatki prišli v javnost in je tudi zaključila to obravnavo, interno preiskavo, z ugotovitvijo in vložitvijo kazenske ovadbe zoper neznanega storilca, ki je kršil interna pravila banke in te podatke posredoval javnosti. Interna preiskava ni pokazala, da bi šlo za kakršnekoli netočne podatke. Kajti interna preiskava bi verjetno ne sprožila pregon zoper nekoga, ki je posredoval v javnost nek falsifikat. Kajti to lahko skoraj vsak počne. Ker ne ve, kaj se dogaja v banki, lahko pošlje v javnost en falsifikat in so what, se reče po moderno temu. Vendar temu ni bilo tako, podatki so bili točni. Podatki so boleli. Treba je obesiti tistega, ki jih je dal ven, ne pa tistega, ki je privedel in pripeljal do takšnih podatkov, ki so zaskrbljujoči in številni podjetniki se sprašujejo, kako to, zakaj sem jaz slab, ki ne morem dobiti kredita, ki moram položiti ne vem koliko nepremičnin, ko se mi smejijo na banki, če jim rečem, da bom zavaroval kredit z menico, kajti to je ničvredno zavarovanje. Tukaj pa imamo politika, ki mu je menica osnovni zavarovalni inštrument, ko banka ne pove ali je zavaroval ustrezno te kredite. To je nepošteno do teh ljudi, ki danes potrebujejo denar, potrebujejo za to, da nudijo prepotrebno gospodarsko rast in posledično tudi davke tej državi, da funkcionira, ki zagotavljajo plače ljudem. Te ne morejo dobiti kredita. Nekdo, ki je pa pri koritu, ki je na oblasti, pa lahko mimo kriterijev oziroma po kriteriju politične moči in vladajoče pozicije dobi ta kredit.

To so razlogi, spoštovani, zakaj smo poslanci predlagali. Res je, da 6 milijonov evrov predstavlja za slehernega izmed nas ogromno denarja. Res je, da ste nekateri iz koalicije povedali, da za vas je to minorno nasproti stabilnosti slovenskega bančnega sistema in Nove Ljubljanske banke, ker to predstavlja nekaj desetink promila bilančne vsote Nove Ljubljanske banke, vendar gre za deviacijo, gre za neko sistemsko napako, sistemsko nesprejemljivo situacijo, ki velja v naši družbi, da je politik lahko; prvič, laže javnosti, da politik lahko je solastnik podjetij v tujini in se izogiba plačevanju davkov v naši državi in da politik ne nazadnje lahko pridobi posojilo tudi po drugačni poti, kot to velja za normalne državljane. To je nespodobno, pa ne samo nespodobno, to je nedopustno. Zato upam, da bo ta razprava osvetlila to situacijo v različnih lučeh, da bo tudi pripomogla, da do česa takega ne bo več prihajalo. Da bo pripomogla ne nazadnje tudi k temu, da se bodo iz bančnih internih pravil brisala tako široka pooblastila kreditnim odborom, da lahko odločajo o posamičnem primeru, kakorkoli se jim pač zdi. In da bomo končno v tej državi obravnavani tudi pred okenci na bankah oziroma pred bančnimi uslužbenci vsaj približno enako in enakopravno."

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo

RSS