Vlada naj preneha ohranjati obstoječe stanje

Kot je uvodoma poudaril, je Strokovni svet SDS pripravil tretji paket protikriznih ukrepov, saj vlada do konca minulega leta ni predstavila svojih predlogov, kot je obljubila. Dejal je, da SDS zavrača ključne pristope, ki so temelj vladne protikrizne gospodarske politike. Med temi je izpostavil predvsem pasivno čakanje, da se bodo naročila iz tujine sama po sebi vrnila, osredotočenost politikov in ukrepov na slaba podjetja in na zanemarjanje dobrih, netrajnostno prelaganje bremena krize na naslednje generacije z enormnim zadolževanjem, nepovezanost ukrepov s podnebnimi spremembami in večinoma prezrt trajnostni razvoj. Kot je dejal predsednik SDS, je ta gospodarska kriza v vseh državah, kjer so se z njo resno spopadli, dokazala žilavost socialno-tržnega gospodarstva, ki je preprečilo, da bi se kriza izkazovala v drastičnem povečanju revščine in prikrajšanosti ljudi v razvitem svetu.

Izpostavil je še, da je Slovenija v času krize povečala zaostanek za razvitimi državami ter da je vlada v prvih osmih mesecih lanskega leta povečala trošenje za 10 %, čeprav so se prihodki v javno blagajno zmanjšali za 6,5 %, kar je Slovenijo pripeljalo v rekorden javno-finančni primanjkljaj. »Takšna ekspanzivna fiskalna politika, ob rekordnem primanjkljaju, pa ni pomenila niti državne investicijske potrošnje niti ni vzpodbudila zasebne potrošnje oz. zasebnih investicij. Zato smo v lanskem letu zabeležili rekorden padec BDP,« meni Janša in dodaja: »Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da bo vlada glede na sprejeta proračuna za letošnje in prihodnje leto, očitno nadaljevala s to neustrezno fiskalno politiko.« Na ta način po njegovem mnenju Slovenija pospešeno drsi proti grškemu scenariju.

Janša je omenil tudi kazalnik gospodarske klime. Kot je dejal, je Slovenija avgusta 2008 med državami EU s 100,4 točkami dosegla 4. mesto na barometru gospodarske klime, novembra lani pa je bila z 68 točkami uvrščena na 24. mesto - prav na rep EU. »To nedvomno kaže na to, da gospodarske in finančne krize in njenih posledic v Sloveniji niso povzročili samo zunanji ampak tudi notranji dejavniki«. Dejal je še, da je vlada v tem času sicer sprejemala nekatere ukrepe, vendar je večina podjetjem omogočila, da so vedrila in čakala na boljše povpraševanje, niso pa bila opogumljena v to smer, da bi se okrepil lasten razvoj in izdelki pod lastno blagovno znamko.

Predsednik SDS je poudaril, da je v tujini velika večina gospodarstev v lanskem letu bistveno znižala stroške in povečala produktivnost. V Sloveniji pa je padla zaposlenost, povečala se je brezposelnost, padala pa je tudi produktivnost. Ti ukrepi, ki so šli v opisano smer, so bili po njegovem mnenju zgrešeni, saj stanje po krizi ne bo takšno, kot je bilo pred njo. »V prvem letu krize gospodarstvu niso bili dani signali, da naj se prilagaja, prestrukturiranja nismo olajšali, vladne politike so bile usmerjene v ohranjanje statusa quo. Zato je skrajni čas, da se s takšno prakso preneha,« je bil odločen Janez Janša, ki je v nadaljevanju na kratko predstavil tretji paket protikriznih ukrepov, ki obsega en strateški ukrep in 71 posamičnih konkretnih ukrepov za spopad s posledicami gospodarske krize. »Glede na to, da napovedana proračunska primanjkljaja v letih 2010 in 2011 resno ogrožata stabilnost javnih financ v Sloveniji, predlagamo zakonsko omejitev odhodkov širšega sektorja države na 46 % BDP v letošnjem letu, s tem, da se potem z vsakim letom odhodki znižajo še za 1 %,« je dejal in pojasnil, da bi tako do leta 2013 ponovno prišli nekje na delež, kot je bil leta 2008. Za uresničitev tega strateškega cilja in zagotovitev nove dinamike gospodarstva, je Strokovni svet SDS pripravil 35 ukrepov s področja gospodarstva in financ, 9 s področja trga dela, 4 s področja javne uprave, 16 s področja okolja in prostora ter nekaj ukrepov s področja kmetijstva, prometa in zdravstva.

Izrazil je prepričanje, da imajo ključ do izhoda iz krize v rokah podjetja in podjetniki, saj, kot je dejal, podjetniki bistveno bolje od vlade vedo, kje so priložnosti in tržne niše ter kako se morajo prestrukturirati, država pa mora takšno prestrukturiranje stimulirati. Največji izziv letošnjega leta vidi v tem, kako obrniti trend na trgu dela iz naraščanja brezposelnosti v naraščanje zaposlenosti. Prepričan je, da mora politika stimulirati vse oblike ustvarjanja novih delovnih mest in to bistveno bolj intenzivno kot stimulirati ohranjanje starih. Ogromne rezerve v Sloveniji vidi v samozaposlovanju ter v malih in srednjih podjetjih.

Kot je še poudaril Janša, je v Ervopi malo držav, kjer bi imela država tako močan vpliv v finančnem sektorju kot v Sloveniji, zato je po njegovem menju nedopustno, da slovenski finančni sektor ne servisira ustrezno gospodarstva. Kot je dejal, mora država skozi davčno politiko pomagati razvojno in inovacijsko intenzivnim podjetjem, ne pa predvsem podjetjem, ki zagotavljajo zasilno konkurenčnost s slabimi plačami. »Podpora v tej smeri je zgolj gašenje nekaterih socialnih posledic krize na račun prihodnjih generacij,« je prepričan Janša.

Nazadnje je poudaril, da so predlagani ukrepi pretežno kratkoročne narave. Čeprav vlada veliko govori o t.i. izhodni strategiji in o času po krizi, je po njegovem mnenju pred tem nujno potrebno sprejeti vse tiste ukrepe, ki jih doslej nismo in ki zagotavljajo, da bomo iz te krize izšli v realnem času. Dotaknil se je tudi dolgoročnih ukrepov. Doslej najboljši in tudi edini program dolgoročnejših ukrepov je bil po njegovih besedah narejen v okviru gospodarskih in socialnih reform, ki jih je izvajala že vlada 2004-2008 in formalno še vedno velja. Meni, da je lahko z delno novelacijo bistveno bolj aktualen kot kadarkoli prej. Žal se vlada tega okvira sploh ni dotaknila. Bilo bi prav da se tedanja dognanja sedaj uporabijo

Facebook

MySpace

Twitter

Google

Yahoo