Perčičmeter

Gospod Isajlović je slovenski javnosti dobro znan iz afere JBTZ, v kateri so bile kršene osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine. Neposredno je sodeloval v skupini nekdanje SDV, ki je leta 1988 aretirala Janeza Janšo in Davida Tasiča ter ju nato predala vojaškim organom. In ta človek je za ministra Križaniča »časten človek«. 

Ob tem je treba opozoriti, da se je že pred časom omenjala morebitna zaposlitev g. Isajlovića na Ministrstvu za finance, za nagrado pa naj bi dobil tudi mesto nadzornika v DARS-u. Predsednik vlade Borut Pahor je ob takratnem medijskem razkritju dejal, da pogodba z g. Isajlovićem ne bo sklenjena. Minister za finance je preprosto »preslišal« navodilo prvega ministra. Lahko se torej upravičeno vprašamo, koliko velja beseda premiera Pahorja.

Vendar pa to ni edini primer zaposlitve uslužbenca nekdanje SDV v vrhovih slovenske politike. V uradu predsednika republike je že skoraj dve leti zaposlen g. Franci Perčič, ki je medijem in javnosti znan kot edini svetovalec predsednika republike, za katerega na spletni strani urada ne najdete nobenih podatkov oz. njegovega delovnega področja. Ko so novinarji tednika Reporter pred časom povprašali Urad predsednika republike o zadolžitvah in podatkih gospoda Perčiča, ki jih je urad zakonsko dolžan razkriti javnosti, so prejeli le skop izbor in obrazložitev iz Zakona o varstvu osebnih podatkov.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je ob 60. obletnici sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic OZN in 15. obletnici sprejema Zakona o varuhu človekovih pravic, 10. decembra 2008, dejal:

»Vendar pa je 60. obletnica univerzalne deklaracije človekovih pravic še posebno pomembna spodbuda za razmislek. V prvi vrsti mora ta razmislek veljati našemu današnjemu času in današnjim problemom uresničevanja človekovih pravic. Hkrati pa je to tudi obletnica, ki jo, ne samo slavimo, ampak je tudi priložnost, da se ozremo na tista poglavja naše nedavne zgodovine, ki zahtevajo, da se človekove pravice, nekoč grobo kršene, danes v polni meri uveljavijo.
…

Človekove pravice so bistvenega pomena za kohezivnost moderne družbe. Naša družbena kohezivnost je povezana z mnogimi zahtevami: ne le z ustrezno varnostjo, s socialno pravičnostjo in prakso nediskriminacije ampak tudi z ekonomsko uspešnostjo, politično odgovornostjo in samozavestjo in s spoštovanjem etičnih družbenih vrednot nasploh. V ta okvir etičnosti, sodi tudi naš odnos do bližnje preteklosti.«
…

Točno pred letom dni, na lanski dan človekovih pravic, je takratni predsednik Vlade Republike Slovenije odločno izpostavil vprašanje našega odnosa do kršitev človekovih pravic storjenih pred desetletji in do poprave krivic iz tistega časa. V svojem govoru je povedal, da je bilo v letu sprejetja Univerzalne deklaracije človekovih pravic, torej v letu 1948, v Sloveniji 6985 ljudi aretiranih zaradi političnih deliktov, leto kasneje pa še več, 8762. Ti podatki, ki jih je bivši predsednik vlade povzel po uradnih poročilih izpred šestih desetletij, so pretresljivi. Tudi opozorila, ki jih je takrat povedal o dokumentaciji in arhivih, ki niso bili predani Arhivu Slovenije, kar je oviralo postopke za popravo krivic, so bila zaskrbljujoča. Prepričan sem, da bo nova Vlada, ki je ravnokar začela z delom, storila vse, kar je morebiti še treba storiti, da se vsi dokumenti, ki omogočajo popravo krivic, izročijo pristojnim mestom, in da se tudi na ta način olajša potek sodnih postopkov.«

Vse kaže, da ima predsednik republike človekove pravice le na jeziku, ker dejanja govorijo nasprotno. Mogoče je pozabil, da je bila Služba državne varnosti, specialistka za kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter udarna pest komunistične partije.

Ker menimo, da si slovenski davkoplačevalci zaslužijo vedeti, koga plačujejo, smo se odločili, da zaženemo števec.

NOVO (31. 8. 2009):
In še najnovejša informacija, ki smo jo lahko prebrali v časniku Delo dne 31. avgusta 2009 (na strani 4, avtorja Vlada Šlambergerja): 8. januarja 1994 je bilo v tedenskem ogledalu istega avtorja objavljeno: »AFERE: V stečaj je šla Agencija demokratičnega inozemskega tiska (Adit), ena od firm korporacije Safti. Za likvidatorja Adita je bil imenovan Franci Perčič, nekdanji stečajnik begunjskega Elana. Afera Adit, v kateri Perčič očita odstavljenemu direktorju Adita Borisu Platovšku domnevno kazniva dejanja, naj bi dobila epilog na sodišču.«